Geografska imaginacija v latvijskih romanih zgodnjega 20. stoletja

Avtorji

  • Pauls Daija
  • Benedikts Kalnačs

Ključne besede:

latvijska književnost, latvijski roman, 20. stoletje, literarna geografija, literarno kartiranje, imagologija

Povzetek

V prispevku raziskujeva geografsko imaginacijo v latvijskih romanih, objavljenih na začetku 20. stoletja. Najprej podava lastne izkušnje in preliminarne rezultate projekta literarnega mapiranja, nato se posvetiva študijskim primerom: reprezentacijam držav, ki so sosede Latvije, in posameznih izbranih kontinentov v navedenih romanih. Zgodnje 20. stoletje kot obdobje množičnih migracij in vse večjega zavedanja globalnih dogajanj postreže z izjemno raznolikimi reprezentacijami tujih geografskih prostorov v latvijski družbi. Ob hkratnem razpravljanju o prednostih in omejitvah literarnih preslikav zagovarjava stališče, da so interpretacije latvijskih romanov v perspektivi geografske imaginacije vir dragocenega védenja za socialno zgodovino literature.

Literatura

Akuraters, Jānis. Degoša sala. Riga: Liesma, 1971.

Bray, Patrick M. “Conceptualizing the Novel Map: Nineteenth-Century French Literary Cartography.” Literature and Cartography. Theories, Histories, Genres. Ed. Anders Engberg-Pedersen. Cambridge and London: The MIT Press, 2017. 279–298.

Briedis, Raimonds, and Anita Rožkalne. Latviešu romānu rādītājs, 1873–2013. Riga: LU Literatūras, folkloras un mākslas institūts, 2014.

Daija, Pauls, and Benedikts Kalnačs. “Exploring Space and Place in Literature. Towards Digital Analysis and Literary Mapping within the Context of Latvian Cultural History.” Colloquia 42 (2019): 67–83.

– – –. “Nineteenth-Century Sentimental and Popular Trends and their Transformation in Fin-de-siècle Latvian Literature.” Interlitteraria 23.1 (2018): 162–172.

Döring, Jörg. “How Useful Is Thematic Cartography of Literature?” Primerjalna književnost 36.2 (2013): 139–149.

Firchow, Peter. “America. United States.” Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters. A Critical Survey. Eds. Manfred Beller and Joep Leerssen. Amsterdam and New York: Rodopi, 2007. 90–94.

Gruzna, Pāvils. “Bursaki.” Domas 1–12 (1914).

Jaunsudrabiņš, Jānis. “Vēja ziedi.” Latvija 239–255 (1907).

Jēkabsons, Kārlis. “Dēmona slāpes.” Dzelme 2–6 (1907).

Juvan, Marko. “From Spatial Turn to GIS-Mapping of Literary Cultures.” European Review 23.1 (2015): 81–96.

Kalnačs, Benedikts, Pauls Daija, Eva Eglāja-Kristsone and Kārlis Vērdiņš. Fin de siècle literārā kultūra Latvijā. Apceres par literatūras sociālo vēsturi. Riga: LU Literatūras, folkloras un mākslas institūts, 2017.

Kalniņš, M. “Dīvaina mīlestība.” Īstais saimnieču, mājturības un ārstniecības kalendārs 1912. gadam. Riga: Freibergs, 1912.

Moretti, Franco. Atlas of the European Novel, 1800–1900. London and New York: Verso, 1998.

– – –. Graphs, Maps, Trees. Abstract Models for a Literary History. London: Verso, 2005.

Piatti, Barbara. “Mapping Fiction. The Theories, Tools and Potentials of Literary Cartography.” Literary Mapping in the Digital Age. Eds. David Cooper, Christopher Donaldson and Patricia Murrieta-Flores. London and New York: Routledge, 2016. 88–101.

– – –. Die Geographie der Literatur. Schauplätze, Handlungsräume, Raumphantasien. Göttingen: Wallstein Verlag, 2009.

Pressner, Todd, and David Shepard. “Mapping the Geospatial Turn.” A New Companion to Digital Humanities. Eds. Susan Schreibman, Ray Siemens and John Unsworth. Chichester: Wiley, 2016. 201–212.

Riesz, János. “Africa.” Imagology: The Cultural Construction and Literary Representation of National Characters. A Critical Survey. Eds. Manfred Beller and Joep Leerssen. Amsterdam and New York: Rodopi, 2007. 79–82.

Rozentāls, Leopolds. Stiprinieku karalis Zigfrīds. Riga: Ansons, 1914.

Skuju Frīdis. Zem Saules. Cēsis: K. Dūnis, 1924.

Upīts, Andrejs. “Plūdi.” Austrums 1–12 (1903).

– – –. Zīda tīklā. Riga: LVI, 1973.

Urbanc, Mimi, and Marko Juvan. “At the Juncture of Literature and Geography. Literature as a Subject of Geographic Inquiry in the Case of Slovene Istria.” Slavistična revija 60.3 (2012): 317–333.

Številka

Rubrike

Razprave