Kognitivisitčna interpretacija družbene funkcije empatije v drami Kasandra Borisa A. Novaka

  • Igor Žunkovič
Ključne besede: slovenska dramatika, kognitivna literarna veda, empatija, travma, Novak, Boris A.: Kasandra

Povzetek

Kasandra slovenskega pesnika in dramatika Borisa A. Novaka je nastala po avtorjevi izkušnji balkanskih vojn, zato ni presenetljivo, da ima družbenokritično perspektivo. V drami je izpostavljen pojav vojne travme in njene razrešitve v postsocialističnem kontekstu, to je v kontekstu razpada Jugoslavije. A drama na ozadju historičnih referenc obravnava individualno raven doživljanja vojnih dogodkov, vključno s posilstvi in uboji. Klasična starogrška zgodba je premeščena v sodobni čas, s čimer Novak izpostavi nadčasovnost travm, ki jih povzročajo vse vojne od Troje dalje. A Novakova drama se konča na nov način, in sicer s Kasandrinim odpuščanjem Agamemnonu. Razrešitev se izkaže za zanimivo, po eni strani zaradi svoje nepričakovanosti in izjemnosti, po drugi strani pa zaradi osredotočanja na subjektivni vidik pomiritve. V članku na teoretski podlagi kognitivne literarne vede, zlasti s pomočjo razlikovanja med kognitivno in emotivno empatijo, analiziram okoliščine, kognitivne mehanizme in socialno funkcijo Kasandrine odločitve, da odpusti Agamemnonu. Ta ima z evolucijsko-socialnega vidika sprva razdiralno oz. tekmovalno funkcijo, z osebnega vidika pa omogoča individualno samo-izpolnitev skozi ljubezen. Kot temeljno vprašanje Novakove drame se nazadnje izkaže sledeča dilema: ali je mogoče na ravni kognitivistične analize upravičiti bodisi individualno bodisi kolektivno premagovanje travme na Kasandrin način.

Literatura

Dunbar, I. M. Robin. »The Social Brain«. Annual Review of Anthropology 32 (2003): 163–181.

Dunbar, I. M. Robin. »Do Online Social Media Cut Through Constraints That Limit the Size of Offline Social Networks?« Royal Society Open Science 3.1 (2016). Tudi na spletu.

Fridl Jarc, Ignacija. »Tragičnost človekovega vedenja«. Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 33–35.

Gallese, Vittorio. »Neuroscientific Approaches to Intersubjectivity«. The Embodied Self. Ur. Thomas Fuchs, Heribert Sattel in Peter Henningsen. Stuttgart: Schattauer, 2011. 77–92.

Grdina, Igor. »Homerski svet – naš čas?« Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 15–18.

Gottschall, Jonathan. Literature, Science, and a New Humanities. New York: Palgave Macmillan, 2008.

Kermauner, Taras. »Eros kot absolutni smisel«. Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 12–14.

Koopman, Eva Maria in Hakemulder, Frank. »Effects of Literature on Empathy and Self-Reflection: A Theoretical-Empirical Framework«. JLT 9.1 (2015): 70–111.

Novak, Boris A. »Kasandra (tragedija)«. Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 41–76.

Novak, Boris A. »Moja Kasandra«. Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 6–10.

Novak, Boris A. Dramski triptih. Maribor: Litera, 2008.

Schuller, Aleksandra. »Kasandra: tragična eksistencialna odgovornost, ženski govor in žensko telo«. Keria 3.2 (2001): 103–123.

Schuller, Aleksandra. Ženske dramske osebe in ženska bivanjska perspektiva v drami. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF UL, 2006.

Tomc, Gregor. Geni, nevroni, jeziki. Ljubljana: FDV, 2011.

Vrečko, Janez. »Kasandra Borisa A. Novaka in preroštvo«. Poligrafi 8.31–32 (2003): 191–205.

Vrečko, Janez. »Ignoranca preroštva v Kasandri«. Gledališki list SNG Drama Ljubljana 80.10 (2000–2001): 24–28.

Wege, Sophia. Wahrnehmung – Wiederholung – Vertikalität: Zur Theorie und Praxis der Kognitiven Literaturwissenschaft. Bielefeld: Aisthesis, 2013.

Žunkovič, Igor. Evolucija in literatura. Ljubljana: ZZFF, 2018.

Žunkovič, Igor. »Reprezentacija spola pri prejemnikih nagrade kresnik«. Slavistična revija 25.1 (2017): 183–198.
Objavljeno
2020-09-09
Rubrike
Tematski sklop