Ritem in metrum

  • Vid Snoj
Ključne besede: starogrška poetika, evropsko pesništvo, verzifikacija, metrum, ritem

Povzetek

Članek izhaja iz grškega razumevanja pesništva, ki je postalo norma v antiki in to ostalo tudi globoko v poantične čase. V skladu s tem razumevanjem je pesnjenje umerjanje oziroma spravljanje besed v mero (gr. métron) in pesništvo umetnost metričnega vezanja govora ter s tem tvorjenja verzov, tj. verzifikacije. Zdi se, da je ritem v grško-rimskem pesništvu zajet v mero, ki je bila kvantitativna mera, trajanje zlogov. Vendar se je že v antični metriki začel ločevati od metra, čeprav mu je kot sistemski strukturi hkrati ostajal podrejen. Ko pa je razlika med dolgimi in kratkimi zlogi, na kateri je temeljil kvantitativni verzifikacijski sistem, v pozni antiki postala neslišna, se je začelo osvobajanje od metra v znamenju ritma. »Ritem« je v srednjem veku opisoval ustroj pesmi v ljudskih jezikih poantične Evrope in se v renesansi uveljavil kot prvotna oznaka za silabični verzifikacijski sistem. Toda posnemanje metra se je v evropskem pesništvu nadaljevalo in demetrizacija izmenjavala z remetrizacijo. Zato moderna verzologija ponazarja razvoj evropske verzifikacije z gibanjem morskih valov, ki ni enakomerno kakor v naravi: metrum je v upadu in v naraščanju ves čas ritem. V podobi, ki jo naslika, dokončno osvoboditev ritma od metra predstavlja prosti verz. Kljub temu pa se članek na koncu vrne na začetek z opozorilom, da rhythmós prvotno ni meril na nič slišnega, ampak na zvečine vidno hipno obliko nečesa neobstojnega. Na tej podlagi nazadnje tudi poskuša opredeliti, kaj je pesniški ritem.

Literatura

Aristoteles. Poetika. Prevedel Kajetan Gantar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.

Aristotle. Poetics / Longinus. On the Sublime / Demetrius. On Style. Grški izvirniki z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2015 (Loeb 199).

Attridge, Derek. Poetic Rhythm. An Introduction. Cambridge: Cambridge University Press, 1996.

Averincev, Sergej. Poetika zgodnjebizantinske literature. Prevedel Pavle Rak v sodelovanju z Matejo Komel Snoj. Ljubljana: KUD Logos, 2005.

Beda Častitljivi. De arte metrica. Venerabilis Bedae, Anglo-saxonis presbyteri, opera omnia. Zv. 1. Izd. Jacques-Paul Migne in fratres Garnier, Pariz 1904 (PL 90). 149–175.

Benveniste, Émile. Problemi splošne lingvistike I. Prevedla Igor Žagar in Bernard Nežmah. Ljubljana: Založba ŠKUC in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1988.

Cicero. Brutus / Orator. Latinski izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2014 (Loeb 342).

Diels, Hermann, in Walther Kranz. Fragmenti predsokratikov. 3 zv. Izd. Gorazd Kocijančič. Prevedli Dašo Benko idr. Ljubljana: Študentska založba, 2012.

Dionysius of Halicarnassus. Critical Essays I. On Literary Composition. Grški izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2007 (Loeb 466).

Gasparov, Mihail Leonovič. Očerk istorii evropejskogo stiha. Moskva: Fortuna Limited, 2003 (2., dopolnjena izdaja).

Georgiades, Thrasybulos. Der griechische Rhythmus. Musik, Reigen, Vers und Sprache. Hamburg: Marion von Schröder Verlag, 1949.

Halliwell, Stephen. Aristotle’s Poetics. London: Duckworth, 1998 (2. izd.).

Hegel, Georg W. F. Vorlesungen über die Ästhetik I–III. Werke. Zv. 13–15. Izd. Eva Moldenhauer in Karl Markus Michel. Frankfurt na Majni: Suhrkamp, 1994 (4. izdaja).

Hengel, Martin. Judentum und Hellenismus. Studien zu ihrer Begegnung unter besonderer Berücksichtigung Palästinas bis zur Mitte des 2. Jahrhunderts v. Chr. Tübingen: J. C. B. Mohr (Paul Siebeck), 1969.

Hieronim. »Praefatio s. Hieronymi in librum Job«. Sancti Eusebii Hieronymi Stridonensis presbyteri opera omnia. Zv. 9. Izd. Jacques-Paul Migne in fratres Garnier, Pariz 1890 (PL 28). 1138–1142.

Homer. Odiseja. Prevedel Anton Sovrè. Ljubljana: Založba Mihelač, 1991.

Horace. Odes and Epodes. Grški izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2015 (Loeb 33).

Kugel, James L. The Idea of Biblical Poetry. Parallelism and Its History. Baltimore, London: The Johns Hopkins University Press, 1998.

Kvintilijan, Mark Fabij. Šola govorništva. Prevedel Matjaž Babič. Ljubljana: Zupančič&Zupančič, 2015.

Meillet, Antoine. Les origines indo-européennes des mètres grecs. Pariz: Presses Univ. de France, 1923.

Opitz, Martin. Buch von der deutschen Poeterey (1624). Izd. Richard Alewyn. Tübingen: Niemeyer, 1963.

Plato. Lysis / Symposium / Gorgias. Grški izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2015 (Loeb 166).

Platon. Simpozij. Zbrana dela. Zv. 1. Prevedel Gorazd Kocijančič. Celje: Mohorjeva družba, 2004. 74–91.

Platon. Fileb. Zbrana dela. Zv. 1. Prevedel Gorazd Kocijančič. Celje: Mohorjeva družba, 2004. 434–485.

Pound, Ezra. ABC of Reading. London, Boston: Faber and Faber, 1991.

Quintilianus, Marcus Fabius. The Orator’s Education. Latinski izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2014 (Loeb 124–127).

Sveto pismo stare in nove zaveze. Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1997 (2., pregledana izdaja).

West, Martin L. Greek Metre. Oxford: Clarendon Press, 1982.

von Wilamowitz-Moellendorff, Ulrich. Griechische Verskunst. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung, 1921.

Župančič, Oton. »Ritem in metrum«. Ljubljanski zvon 37.5 (1917): 277–279.
Objavljeno
2021-05-02
Rubrike
Razprave