Konkretizacija literarne umetnine: elementi za primerjavo med Romanom Ingardnom in Wolfgangom Iserjem

  • Sazan Kryeziu
Ključne besede: literarna teorija, fenomenologija branja, nedoločena mesta, konkretizacija, Ingarden, Roman, Iser, Wolfgang

Povzetek

Pojem konkretizacije, ki ga je v svojem temeljnem delu Literarna umetnina uvedel Roman Ingarden, prenaša na bralca odgovornost, da ustvari literarno umetniško delo kot estetski objekt. Pred bralnim dejanjem je po Ingardnovi analizi »samo delo« večplastna struktura: plast zvokov besed, plast pomenskih enot, plast shematiziranih vidikov in plast upodobljenih objektivitet. Bralec ali bralka konkretizira delo tako, da pretvori njegovo shematsko obliko v dovršen estetski objekt. Do konkretizacije pride, ko se prek bralnih mentalnih operacij zapolnijo mesta nedoločenosti ter nadalje določijo sheme besedila na vseh ravneh, s tem pa vzpostavi svet literarnega umetniškega dela. Wolfgang Iser prevzame ob iskanju svoje lastne pozicije Ingardnov koncept mesta nedoločenosti in predstavi koncept nedoločenosti v obliki zevov oz. »praznin«, ki dopuščajo več funkcij in oblik kot Ingardnova analiza. Medtem ko Ingarden meni, da se proces branja premika enosmerno, od resničnega proti (intencionalnemu) imaginarnemu svetu, vidi Iser branje kot dvosmeren proces: bralec ali bralka zapolnjuje praznine v imaginarnem svetu s sledovi lastnih shranjenih spominov, ki izvirajo iz resničnega sveta. Poskus, da bi pojasnili Ingardnovo fenomenologijo branja, lahko torej pripomore k osvetlitvi Iserjevega prispevka. Ne nazadnje zasluži tematika svežo pozornost že zato, ker je pojem konkretizacije doživel številne kritike (med drugim R. Welleka, G. Pouleta, S. Fisha in D. Barnouwa).

Literatura

Barnouw, Dagmar. “Review of The Act of Reading: a Theory of Aesthetic Response by Wolfgang Iser; The Implied Reader: Patterns of Communication in Prose Fiction from Bunyan to Beckett by Wolfgang Iser.” MLN 94.5 (1979): 1207–1214.

Brinker, Menachem. “Roman Ingarden and the ‘Appropriate Aesthetic Attitude’ to the Literary Work of Art.” Poetics Today 5.1 (1984): 129–148.

Brinker, Menachem. “Two Phenomenologies of Reading: Ingarden and Iser on Textual Indeterminacy.” Poetics Today 1.4 (1980): 203–212.

Bundgaard, Peer. “Roman Ingarden’s Theory of Reader Experience: A Critical Assessment.” Semiotica 194 (2013): 171–188.

Culler, Jonathan. On Deconstruction: Theory and Criticism after Structuralism. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1982.

Fish, Stanley. “Why No One’s Afraid of Wolfgang Iser.” Diacritics 11.1 (1981): 2–13.

Heidegger, Martin. Poetry, Language, Thought. New York, NY: Harper & Row, 1971.

Holub, Robert C. Reception Theory: a Critical Introduction. London; New York, NY: Methuen, 1984.

Ingarden, Roman. The Cognition of the Literary Work of Art. Evanston, IL: Northwestern University Press, 1973.

Ingarden, Roman. The Literary Work of Art: an Investigation of the Borderlines of Ontology, Logic, and Theory of Language. Evanston, IL: Northwestern University Press, 1973.

Iser, Wolfgang. “Talk like Whales.” Diacritics 10.2 (1980): 57–74.

Iser, Wolfgang. The Act of Reading: A Theory of Aesthetic Response. Baltimore, MD; London: Johns Hopkins University Press, 1978.

Mitscherling, Jeff. Roman Ingarden’s Ontology and Aesthetics. Ottawa: University of Ottawa Press, 1997.

Ricoeur, Paul. Time and Narrative. 3. Chicago, IL: University of Chicago Press, 1988.

Rudnick, Hans H. “Roman Ingarden’s Literary Theory.” Analecta Husserliana. Vol. IV. Ed. Anna-Teresa Tymieniecka. Dordrecht: D. Reidel Publishing Company, 1976. 105–119.

Szczepańska, Anita. “The Structure of Artworks.” On the Aesthetics of Roman Ingarden: Interpretations and Assessments. Eds. Bohdan Dziemidok and Peter J. McCormick. Dordrecht: Springer Netherlands, Kluwer Academic Publishers, 1989. 21–54.

Wellek, René. Discriminations: Further Concepts of Criticism. New Haven, CT: Yale University Press, 1970.
Objavljeno
2021-05-02
Rubrike
Razprave