Poigravanje s kanonom v Ensel und Krete Walterja Moersa

  • Ajda Gabrič
Ključne besede: nemška književnost, pravljica, Moers, Walter: Ensel in Krete, literarni kanon, medbesedilnost, aluzija, parodija

Povzetek

Nemški pisatelj Walter Moers se v delu Ensel und Krete (Ensel in Krete) z literarnim kanonom poigrava na dva glavna načina: po eni strani z medbesedilnim navezovanjem na starejša besedila, po drugi pa z ironičnim parodiranjem podobe kanoniziranega pesnika kot osebnosti. Članek se pri obravnavi medbesedilnih navezav, ki so značilne za roman, sklicuje na Genettovo teorijo intertekstualnosti in identificira glavna dela, na katera se besedilo navezuje. Predloga, na kateri temelji Ensel und Krete, je Grimmova pravljica Janko in Metka, ki pa služi le kot podlaga za glavno dogajanje. To je predrugačeno tako, da se samonanašalno poigrava z literarnimi konvencijami ter citira in aludira na druga dela nemške in svetovne književnosti. Drugi glavni element poigravanja z literarnim kanonom je poigravanje s podobo umetnika. Pri analizi le-te se prispevek opira na Dovićev model kanonizacije in oriše reprezentacijo fiktivnega avtorja romana, ki predstavlja ironičen odsev klasičnega pesnika. Ta naj bi svojemu bralstvu skozi dela posredoval estetske vrednote ter predstavljal temelj za kult, ki naj bi združeval skupnost. Pri Moersu je fiktivni avtor predstavljen kot arogantna, samovšečna oseba, njegovo kulturno delovanje pa kot banalno. Tako medbesedilno sklicevanje kot poigravanje s podobo pisatelja sta podlaga za ironični humor, ki prežema besedilo.

Literatura

Alighieri, Dante. Božanska komedija. Prevedel Andrej Capuder. Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1991.

Bauer, Manuel. »Wie wird aus einem Grimm’schen Kinder- und Hausmärchen ein Kunstmärchen aus Zamonien? Walter Moers’ Ensel und Krete und die Transformation eines romantischen Märchenmodells«. Märchen, Mythen und Moderne. 200 Jahre Kinder- und Hausmärchen der Brüder Grimm. Teil 1. Ur. Claudia Brinker-von der Heyde et al. Frankfurt am Main: Peter Lang, 2015. 403–412.

Berndt, Frauke, in Lily Tonger-Erk. Intertextualität. Eine Einführung. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 2013.

Dović, Marijan. »Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov«. Primerjalna književnost 35.3 (2012): 71–85.

Dović, Marijan. »Sodobni pogledi na literarni kanon in njegovo družbeno vlogo«. Dialogi 39.1–2 (2003): 18–44.

Friedrich, Hans-Edwin. »Was ist ein Märchen aus Zamonien? Zu Ensel und Krete von Walter Moers«. Walter Moers’ Zamonien-Romane. Vermessungen eines fiktionalen Kontinents. Ur. Gerrit Lembke. Göttingen: V&R unipress, 2011. 193–213.

Genette, Gérard. Palimpseste. Die Literatur auf zweiter Stufe. Prevedla Wolfram Bayer in Dieter Hornig. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1993.

Goljevšček, Alenka. Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.

Grimm, Brüder (Jacob und Wilhelm). Kinder- und Hausmärchen. Ausgabe letzter Hand. Ur. Heinz Rölleke. Stuttgart: Philipp Reclam, 2009.

Juvan, Marko. »Interesi parodij, literarni kanon in razvoj«. Slavistična revija 42.1 (1994): 81–109.

Juvan, Marko. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000.

Juvan, Marko. »Literarni kanon«. Literatura 3.3–4 (1991): 116–135.

Kos, Janko. Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.

Lembke, Gerrit. »‘Der Große Ompel’. Kartographie und Topographie in den Romanen Walter Moers’«. Walter Moers’ Zamonien-Romane. Vermessungen eines fiktionalen Kontinents. Ur. Gerrit Lembke. Göttingen: V&R unipress, 2011. 87–119.

Lembke, Gerrit. »‘Hier fängt die Geschichte an.’ Moers’ Zamonien-Romane. Vermessungen eines fiktionalen Kontinents«. Walter Moers’ Zamonien-Romane. Vermessungen eines fiktionalen Kontinents. Ur. Gerrit Lembke. Göttingen: V&R unipress, 2011. 15–41.

Lüthi, Max. Evropska pravljica. Forma in narava. Prevedla Alenka Veber. Ljubljana: Sophia, 2011.

Lüthi, Max. Märchen. 10., bearbeitete Auflage. Ur. Heinz Rölleke. Stuttgart, Weimar: Verlag J. B. Metzler, 2004.

Moers, Walter. 13 1/2 življenj kapitana Sinjedlakca. Prevedel Darko Dolinar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000.

Moers, Walter. Ensel und Krete. Frankfurt: Goldmann, 2002.

Moers, Walter. Mesto sanjajočih knjig. Prevedla Stana Anželj. Ljubljana: Sanje, 2010.

Rilke, Rainer Maria. Rainer Maria Rilke. Izbral in prevedel Kajetan Kovič. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.

Thiem, Ninon Franziska. »Auf Abwegen. Von (para-)textuellen Abschweifungen in Walter Moers’ Ensel und Krete«. Walter Moers’ Zamonien-Romane. Vermessungen eines fiktionalen Kontinents. Ur. Gerrit Lembke. Göttingen: V&R unipress, 2011. 215–232.

Zupan Sosič, Alojzija. Teorija pripovedi. Maribor: Litera, 2017.
Objavljeno
2021-05-02
Rubrike
Razprave