Branje, mišljenje, fikcija: na poti k nevrokognitivni opredelitvi fikcijskega branja

  • Igor Žunkovič
Ključne besede: kognitivna literarna veda, nevroznanost, literarna fikcija, branje, teorija simulacije, estetski učinek, identifikacija, potujitev

Povzetek

V članku najprej predstavim tri temeljne literarnoteoretične opredelitve literarne fikcije – semantično, sintaktično in pragmatično –, zveze med njimi ter njihove glavne pomanjkljivosti. Nato se posvetim obravnavi najnovejše, nevrokognitivne opredelitve fikcije, različnim nevrokognitivnim pristopom, posebej pojmovanju literarne fikcije kot simulacije, in pomenu, ki ga ima princip utelešenosti za nevrokognitivno razumevanje fikcijskosti. Koncept utelešene simulacije izpostavim kot enega od možnih determinirajočih faktorjev fikcijskosti literarnega besedila, pri čemer utelešena simulacija deluje skozi tvorjenje zvez z resničnim svetom na eni ter domišljijo in simulacijo na drugi strani. Kot bistveno prednost nevrokogntivnega pristopa k razumevanju fikcijskosti izpostavim možnost raziskovanja in razumevanja kognitivnih in čustvenih temeljev najpomembnejših učinkov branja literarne fikcije: potopitve, identifikacije, estetskega užitka in potujitvenega učinka. Prav dolgoročno raziskovanje kognitivnih učinkov branja literarne fikcije, in sicer še posebej pripovedne fikcije, razumem kot najpomembnejšo perspektivo raziskovanja znotraj kognitivne literarne vede.

Literatura

Apulej. Metamorfoze ali Zlati osel. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1981.

Altman, Ulrike. »Fact vs Fiction: How Paratextual Information Shapes our Reading Processes«. SCAN 9.1 (2014): 22–29.

Arbib, Michael. »Co-Evolution of Human Consciousness and Language«. Annals New York Academy of Science 929.1 (2001): 195–220.

Domenghino, Caroline. »Käte Hamburger’s Logic der Dichtung in Contemporary Narrative Theory«. Monatshefte 100.1 (2008): 25–32.

Gallese, Vittorio in Fausto Caruana. »Embodied Simulation: Beyond the Expression-Experience Dualism of Emotions«. Trends in Cognitive Sciences 20.6 (2016): 397–398.

Genette, Gérard. »Fictional Narrative, Factual Narrative«. Poetics Today 11.4 (1990): 755–774.

Hamburger, Käte. Die Logik der Dichtung. Stuttgart: Ernst Klett Verlag, 1957.

Hartung, Franziska, in Roel Willems. »Amount of Fiction Reading Correlates with Higher Connectivity Between Cortical Areas for Language and Mentalizing«. Splet. 24. 12. 2020. https://doi.org/10.1101/2020.06.08.139923

Juvan, Marko. »Fikcija in zakoni«. Primerjalna književnost 26.1 (2003): 1–20.

Kos, Janko. Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.

Koron, Alenka. »Avtobiografija in naratologija«. Jezik in slovstvo 53.3–4 (2008): 7–21.

Koron, Alenka. Sodobne teorije pripovedi. Ljubljana: ZRC SAZU, 2014.

Mar, Raymond, in Keith Oatley. »The Function of Fiction is the Abstraction and Simulation of Social Experience«. Perspectives on Psychological Science 3.3 (2008): 173–192.

Oatley, Keith, in Maja Djikic. »Psychology of Narrative Art«. Review of General Psychology 22.2 (2018): 1–8.

Oatley, Keith, in David Olson. »Cues to the Imagination in Memoir, Science, and Fiction«. Review of General Psychology 14.1 (2010): 56–64.

Schaeffer, Jean-Marie. »Fictional vs. Factual Narration«. The Living Handbook of Narratology. Ur. Peter Hühn idr. Hamburg: Hamburg University. Splet. 24. 12. 2020. http://www.lhn.uni-hamburg.de/article/fictional-vs-factual-narration

Skov-Nielsen, Henrik. »Unnatural Narratolgy, Impersonal Voices, Real Authors, and Non-Communicative Narration«. Unnatural Narratives – Unnatural Narratology. Ur. Jan Alber in Rüdiger Heinze. Freiburg: FRIAS; De Gruyes, 2011. 71–88.

Wege, Sophia. Wahrnehmung Wiederhohlung Vertikalität: Zur Theorie und Praxis der Kognitiven Literaturwissenschaft. Bielefeld: Aisthesis Verlag, 2013.

Zorman, Barbara. »Gibljive slike in njihove teoretične refleksije (predgovor)«. Primerjalna književnost 37.2 (2014): 1–8.

Žunković, Igor. Evolucija in literatura: literarni darvinizem v precepu literarne vede. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018.

Žunković, Igor. »Evokritištvo: biologija, kultura in literatura«. Primerjalna književnost 39.3 (2017): 1–20.
Objavljeno
2021-11-12
Rubrike
Razprave