»Kaj me je gora naučila v tem avgustu«: (meta)fizični alpinizem Renéja Daumala

Povzetek

Le Mont Analogue, nedokončani roman francoskega pisatelja Renéja Daumala (1908–1944) iz leta 1952, pripoveduje o skupini alpinistov, ki išče nevidno goro, imenovano Analog. Vse gore so izgubile svojo moč analogije, zato je potrebna nova gora. Daumalova gora služi metafizičnemu cilju in je povezana z željo po spremembi zavesti s pomočjo osvajanja gore. Daumal je že kot študent poskušal širiti svojo zavest s pomočjo drog, a tudi z odtegovanjem spanca in somnambulizmom. V tem pogledu je nanj vplival rusko-armenski ezoterik Georgij I. Gurdžijev (1866?–1949). Gurdžijev se je posvečal spremenjenim stanjem zavesti; verjel je, da je resnični svet zakrit za zastorom naše domišljije in da živimo mehanska življenja, ki jih moramo preseči s pomočjo spoznanja svojega pristnega jaza. Daumalov roman tematizira tovrstno spremembo zavesti, vzpon, ki ga opisuje, pa je v tem smislu metafizična pustolovščina. Daumal je bil tudi strasten alpinist, ki je v gorah iskal vir navdiha, stimulacije in fizične pustolovščine, pa tudi prizorišče rekreacije za svoje možgane in od tuberkuloze načeto telo. Zamisel za roman Le Mont Analogue se mu je porodila leta 1937 med oddihom v Alpah. Članek predstavi genezo romana, ki ga obravnava kot igro fizične in metafizične pustolovščine.