Prolog Sofoklovega Filokteta

Avtorji

  • Sergej Valijev

DOI:

https://doi.org/10.3986/pkn.v45.i3.02

Ključne besede:

grška tragedija, Sofokles: Filoktet, literarni liki, Neoptolem, Odisej, efeb

Povzetek

Članek podrobno obravnava prolog Sofoklove tragedije Filoktet. V njem je opozorjeno na novosti v Sofoklovi dramski obdelavi zgodbe o Filoktetu, na uvedbo nove dramske osebe, Neoptolema, in na spremembo prizorišča drame, otoka Lemnosa, v neobljuden otok. Prolog ima tako informativno kot dramsko vlogo. V njem se, po eni strani, seznanimo z dramskimi osebami in temeljnimi potezami dramskega dogajanja, po drugi strani pa je prolog že vpet v celoto dramskega dogajanja kot njegov neločljivi del. Tako se tu pokaže téma človekove narave, phýsis, ki bo v nadaljevanju ključna os dramskega dogajanja. Na Odisejev ukaz mlademu Neoptolemu, naj Filoktetov lok pridobi z zvijačo, se Neoptolem odzove z neodobravanjem v imenu svoje narave. Izkušeni Odisej je takšen odziv predvidel in premaga Neoptolemove pomisleke tako, da z obetom prihodnje slave zmagovalca nad Trojo zaigra na njegovo častihlepnost. Zaradi nje je Neoptolem ob koncu prologa pripravljen izpolniti Odisejev ukaz, in to v zavedanju, da ravna zoper svojo naravo. V nadaljevanju drame bo izkušnja Filoktetovega trpljenja za Neoptolema pomenila globlje soočenje s človekovo naravo v splošnem in s svojo posebej. V tej izkušnji bo okvir dramskega dogajanja, kot je bil postavljen v prologu, presežen in razplet dramskega dogajanja se bo zgodil po poteh, ki so bile v prologu nepredstavljive in nepredvidljive.

Literatura

Alt, Karin. »Schicksal und ΦΥΣΙΣ im Philoktet des Sophokles«. <em>Hermes</em> 89.2 (1961): 141–174.

Pucci, Pietro, kom. in uvod. <em>Sofocle: Filottete</em>. Priprava besedila Guido Avezzù. Prev. Giovanni Cerri. Milano: Fondazione Lorenzo Valla, Arnoldo Mondadori Editore, 2003.

Budelmann, Felix. <em>The Language of Sophocles: Communality, Communication and Involvement</em>. Cambridge: Cambridge University Press, 2000.

Cassirer, Ernst. <em>Philosophie der symbolischen Formen: das mytische Denken</em>. 2. zv. Hamburg: Meiner, 2010.

Gill, Christopher. »The Character–Personality Distinction«. <em>Characterization and Individuality in Greek Literature</em>. Ur. Christopher Pelling. Oxford: Clarendon Press, 1990. 1–31.

Goldhill, Simon. »The Audience of Athenian Tragedy«. <em>The Cambridge Companion to Greek Tragedy</em>. Ur. Patricia E. Easterling. Cambridge: Cambridge University Press, 1997. 54–68.

Goldhill, Simon. »The Great Dionysia and the Civic Ideology«. <em>Nothing to Do with Dionysos? Athenian Drama in Its Social Context</em>. Ur. John J. Winkler in Froma I. Zeitlin. Princeton, NJ: Princeton University Press, 1992. 97–129.

Hulton, Angus O. »The Prologues of Sophocles«. <em>Greece & Rome</em> 16.1 (1969): 49–59.

Iser, Wolfgang. <em>Bralno dejanje: teorija estetskega učinka</em>. Prev. Alfred Leskovec. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.

Kamerbeek, Jan Coenraad. <em>The Plays of Sophocles: Commentaries. Part VI: The Philoctetes</em>. Leiden: Brill, 1980.

Knox, Bernard M. W. <em>The Heroic Temper: Studies in Sophoclean Tragedy</em>. Berkeley, CA: University of California Press, 1964.

Lesky, Albin. <em>Die tragische Dichtung der Hellenen</em>. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht, 1972.

Manuwald, Bernd, kom. in prev. <em>Sophokles: Philoktet</em>. Berlin; Boston, MA: De Gruyter, 2018.

Parlavantza-Friedrich, Ursula. <em>Täuschungsszenen in den Tragödien des Sophokles</em>. Berlin; Boston, MA: De Gruyter, 1969.

Perrotta, Gennaro. <em>Sofocle</em>. Messina; Milano: Casa Editrice Giuseppe Principato, 1935.

Reinhardt, Karl. <em>Sophokles</em>. Frankfurt ob Majni: Klostermann, 1947.

Reinmuth, Oscar W. »The Ephebate and Citizenship in Attica«. <em>Transactions and Proceedings of the American Philological Association</em> 79 (1948): 211–231.

Reinmuth, Oscar W. »The Genesis of the Athenian Ephebia«. <em>Transactions and Proceedings of the American Philological Association</em> 83 (1952): 34–50.

Schadewaldt, Wolfgang. <em>Monolog und Selbstgespräch: Untersuchungen zur Formgeschichte der griechischen Tragödie</em>. Berlin: Weidmannsche Buchhandlung, 1926.

Schlesinger, Eilhard. »Die Intrige im Aufbau von Sophokles’ Philoktet«. <em>Rheinisches Museum für Philologie</em> 111.2 (1968): 97–156.

Segal, Charles. <em>Tragedy and Civilization: An Interpretation of Sophocles</em>. Norman, OK: University of Oklahoma Press, 1999.

Senegačnik, Brane, in Sergej Valijev. »Eksistenca literarnih likov in neverbalna motivacija v Sofoklovi tragediji«. <em>Clotho</em> 4.1 (2022): 5–28.

Senegačnik, Branko. »Content-based and Extratextual Reasons Arguing for a Psychological Approach to Sophocles’ <em>Antigone</em>«. <em>Živa antika</em> 58.1–2 (2008): 11–34.

Siewert, Peter. »The Ephebic Oath in Fifth-Century Athens«. <em>The Journal of Hellenic Studies</em> 97 (1977): 102–111.

Sofokles. <em>Ajant. Trahinke. Filoktet</em>. Prev. Kajetan Gantar in Brane Senegačnik. Maribor: Založba Obzorja, 2000.

Taylor, John Wilson. »The Athenian Ephebic Oath«. <em>The Classical Journal</em> 13.7 (1918): 495–501.

Vernant, Jean-Pierre, in Pierre Vidal-Naquet. <em>Mythe et tragédie en Grèce ancienne</em>. Pariz: François Maspero, 1977.

Vidal-Naquet, Pierre. »Le Philoctète de Sophocle et l’éphébie«. <em>Annales. Histoire, Sciences Sociales</em> 26.3–4 (1971): 623–638.

Winnington-Ingram, Reginald P. <em>Sophocles: An Interpretation</em>. Cambridge: Cambridge University Press, 1980.

Prenosi

Objavljeno

2022-11-07

Številka

Rubrike

Razprave