Platonov sod: o sinkretističnem motivu Platona-Diogena v gazeli 17 osmanske pesnice Fıṭnat Ḫānım

  • Blaž Božič
Ključne besede: osmanska poezija, grška filozofija, literarna recepcija, motivni sinkretizem, Fıṭnat Ḫānım, Platon, Diogen

Povzetek

Razprava obravnava sinkretistični motiv Platona-Diogena, ki se pojavi v 3. distihu gazele 17 (Çeçen) osmanske pesnice Fıṭnat Ḫānım. Ta motiv se na obravnavanem mestu pojavi v obliki Platonovega epiteta ḫum-nişīn (,ki sedi v sodu’). Motiv Platonovega soda je v osmanski poeziji sicer poznan, a predstavlja znotraj vzhodne literarne recepcije grških filozofov nenavaden odklon. V nasprotju s prevladujočo sodbo, da gre pri tem motivu za nekakšno zamenjavo ali pomoto, skušam v prispevku pokazati, da je raba tega motiva načrtna in da ima svoj zgled v starejši, perzijski tradiciji (vsaj v Hafizovi gazeli 306 [Clarke]). Nadalje ugotavljam, da ima motiv Platonovega soda dve metaforični funkciji, prvo lahko umestimo v kontekst tradicionalnega (Platon kot simbol najvišje stopnje modrosti), druga pa predstavlja kreativno variacijo (Platon kot »medžnunovski lik«). V prispevku skušam pokazati, da je raba v obravnavani gazeli Fıṭnat Ḫānım kreativna. To ugotovitev naslanjam na, prvič, primerjavo z dvema drugima pojavitvama epiteta ḫum-nişīn, namreč pri pesniku Belīġu (umrl 1760 ali 1761) in pri pesniku ʿIzzetu Molli (1785–1829), drugič, na primerjavo rabe v Hafizovi gazeli in tretjič, na natančno branje 3. distiha obravnavane gazele.

Literatura

Akün, Ömer Faruk. »Fıtnat Hanım«. İslam Ansiklopedisi. Splet. Dostop 9. 5. 2022.

Andrews, Walter, Najaat Black in Mehmed Kalpaklı. Ottoman Lyric Poetry: An Anthology. 2. izdaja. Washington, WA: University of Washington Press, 2006. (okrajšava: AOP)

Clarke, Henry Wilberforce. The Divan-i Hafiz. Bethesda: Ibex Publishers, 2007.

Çeçen, Halil. Fıtnat Hanımın hayatı, sanatı ve divanı. Malatya: İnönü Üniversitesi, 1996.

Demirel, Gamze. 18. yüzyıl şairlerinden Belîğ Mehmed Emîn Dîvânı (İnceleme-Tenkitli metin-Tahlil). Elazığ: Fırat Üniversitesi, 2005.

Gibb, Elias John Wilkinson. A History of Ottoman Poetry. Zvezek 4. London: Luzac, 1905.

Havlioğlu, Didem. Mihrî Hatun: Performance, Gender Bending, and Subversion in Ottoman Intellectual History. Syracuse, NY: Syracuse University Press, 2017.

İspirli, Serhan Alkan. Kadın divan şairleri ve geleneğin uzantısı. Erzurum: Salkımsöğüt Yayınları, 2007.

İz, Fahīr. »Fıtnat«. Brill’s Encylopaedia of Islam. Second Edition. Splet. Dostop 9. 5. 2022.

Kaya, İbrahim. »Tuhfetüʼl-Haremeyn’in Metin Neşri İle İlgili Bazı Düşünceler«. Uluslararası Sosyal Araştırmalar Dergisi 8.39 (2015): 148–161.

Michaeli, Hiwa. Goethe’s Faust and the Divan of Ḥāfiẓ: Body and Soul in Pursuit of Knowledge and Beauty. Berlin; Boston, MA: De Gruyter, 2019.

Overwien, Oliver. Die Sprüche des Kynikers Diogenes in der arabsichen Überlieferung. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 2005.

Yekbaş, Hakan. »Divan Şiirinde Yunanî Şahsiyetler«. Uluslararası Sosyal Araştırmalar Dergisi 3.15 (2010): 281–300.
Objavljeno
2022-11-07
Rubrike
Razprave