Travma in individuacija v romanu Florjana Lipuša Boštjanov let
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v47.i1.03Ključne besede:
literatura in psihoanaliza, slovenska književnost, Lipuš, Florjan: Boštjanov let, Jung, Carl Gustav, arhetipi, mitologija, Damasio, Antonio, kognitivna literarna vedaPovzetek
Leta 2003 je pisatelj Florjan Lipuš objavil roman Boštjanov let. Zgodba romana nastaja okrog protagonistovega razlamljajočega dogodka v njegovem otroštvu v času II. svetovne vojne v slovensko-manjšinski skupnosti na avstrijskem Koroškem: žandarmerija v službi nacističnega režima iz otrokovega doma odpelje mater, ki se ne vrne. Dogodek je prikazan kot travmatično izkustvo, ki ga otrokovo doživljanje ne more celovito vgraditi v zavest. Zgolj groza in nemožnost otroka, da bi razumel pomen zanj razlamljajočega dogodka, deluje kot potlačitev v »mehanizmu« travme. V Lipuševem romanu se otroško doživljanje groze in stiske ob izgubi in postopno prebolevanje travme predstavlja, poimenuje in strukturira na izviren in hkrati tematsko posebej sugestiven način: skozi variabilne ponovitve predvsem enega simbolnega motiva, ki se nanaša na bitje, ki je v slovenskem izročilu slovanske mitologije poimenovano »škopnik«. Članek si prizadeva prepoznavati kognitivno moč književnosti v literarno-pripovednih strukturacijah skupnih človeških temeljnih izkustev bivanja. Branje romana Boštjanov let jih poveže z Jungovo psihoanalizo in njenim konceptom arhetipov.
Literatura
Borovnik, Silvija. »Lipuševi deli Boštjanov let in Poizvedovanje za imenom kot sklepanje kroga s krepkejšo črto«. Jezik in slovstvo, let. 58, št. 4, 2013, str. 17–26.
Borovnik, Silvija. »Patologija slovenske vasi, nasilje verske institucije in arheologija besede v Lipuševi prozi«. Slavistična revija, let. 48, št. 2, 2000, str. 119–140.
Caruth, Cathy. »Recapturing the Past: Introduction«. Trauma: Explorations in Memory, ur. Cathy Caruth, Johns Hopkins University Press, 1995, str. 151–157.
Damasio, Antonio. Iskanje Spinoze: veselje, žalost in čuteči možgani. Založba Krtina, 2008.
Fludernik, Monika, ur. Beyond Cognitive Metaphor Theory. Routledge, 2011.
Franz, Marie-Luise von. Interpretacija bajki. Scarabelus-naklada, 2007.
Haderlap, Maja. Angel pozabe. Litera, 2012.
Jung, Carl Gustav. Aion: prispevki k simboliki sebstva. Celjska Mohorjeva družba, 2010.
Jung, Carl Gustav. Arhetipi in kolektivno nezavedno. Beletrina, 2023.
Jung, Carl Gustav. Razvoj osebnosti. Beletrina, 2021.
Jurić Pahor, Marija. Memorija vojne: soška fronta v spominski literaturi vojakov in civilistov. Mohorjeva, 2019.
Jurić Pahor, Marija. »Narativnost spominjanja: vpogledi v avto/biografsko usmerjeno raziskovanje in govorico ekstremne travme«. Avtobiografski diskurz, ur. Alenka Koron in Andrej Leben, ZRC SAZU, 2011, str. 161–173.
Lakoff, George. »Sodobna teorija metafore«. Kaj je metafora?, ur. Božidar Kante, Krtina, 1998, str. 271–325.
Leben, Andrej. »Koroške (slovenske) vojne pripovedi med reprezentacijo in diskurzom«. Primerjalna književnost, let. 38, št. 3, 2015, str. 121–138.
Leben, Andrej. V borbi smo bile enakopravne: uporniške ženske na Koroškem v letih 1939–1955. Založba Drava, 2003.
Lipuš, Florjan. Boštjanov let. Litera, 2003.
Lipuš, Florjan. Gramoz. Litera, 2017.
Lipuš, Florjan. Poizvedovanje za imenom. Litera, 2013.
Markič, Olga. »Nevrobiologija čustev in občutkov«. Antonio Damasio, Iskanje Spinoze, Krtina, 2008, str. 287–302.
Stanič, Katja. Zgodba v ogledalu: odsev teorije kolektivnega nezavednega C. G. Junga v slovenskem mitološkem izročilu. 2014. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, diplomsko delo.
Šmitek, Zmago. Mitološko izročilo Slovencev. Študentska založba, 2004.
Troha, Nevenka. »Slovenci v Avstriji«. Slovenska novejša zgodovina, zv. 1, ur. Jasna Fischer idr., Mladinska knjiga / Inštitut za novejšo zgodovino, 2006, str. 552–564.
