Kako je nastala ruska nacionalna ideja: ekspanzionistične vojne in francosko razsvetljenstvo
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v47.i1.10Ključne besede:
Rusija, kulturna zgodovina, razsvetljenstvo, nacionalna mitologija, imperializem, Katarina II., VoltairePovzetek
V 18. stoletju je Ruski imperij videl Rim kot model, ki ga je treba posnemati, Osmansko cesarstvo pa kot sovražnika, ki ga je treba uničiti. Francoski in francosko govoreči avtorji, kot so Voltaire, Friedrich Melchior Grimm, Chevalier d’Éon, Jean Sylvain Bailly, Volney, Prince de Ligne, Jean Potocki in drugi, so v svojih delih in v korespondenci s Katarino II. prikazovali Rusijo kot dedinjo antične civilizacije, ki naj bi oživila Grčijo. Vojne proti Turčiji so spodbujale politično in vojaško mitologijo, ki se je razvila v Rusiji in Evropi. Uradni cilj je bila osvoboditev pravoslavnih ljudstev izpod muslimanskega jarma, tj. napad na Krim, Moldavijo in Vlaško ter grške otoke. Nadaljnji cilji so bili zavzetje Istanbula, osvojitev Sirije in Palestine, krepitev ruske prisotnosti na Kavkazu in napad na Perzijo. Nazadnje naj bi si Poljsko razdelili s Prusijo in Avstrijo ter priključili ukrajinska in beloruska ozemlja. Teritorialna širitev in ustanovitev novih mest na jugu države sta Rusom omogočila, da so se predstavili kot potomci Skitov, Sarmatov in Amazonk ter kot zakoniti dediči kijevskih knezov, ki so napadli Konstantinopel in uvedli pravoslavno vero. Francoski glasniki Katarine II. in ruskih zmag so razglasili državo za zibelko ljudstev, ki so osvojila in civilizirala Evropo. Takšna mitologija je spodbujala vojne med Rusijo in Turčijo v 19. stoletju in žal spodbuja tudi sedanjo vojno.
Literatura
ARHIVSKI VIRI
Archives du ministère des Affaires étrangères, Mémoires et documents, France, vol. 2187, f. 65.
LITERATURA
Amin Ghali, Ibrahim. Ali Bey el-Kébir et les origines de la pénétration russe en Égypte. Atelier d’Alexandrie, 1979.
Cazes, Jean. »Voltaire inventeur des tanks«. Mercure de France, let. 138, št. 521, 1920, str. 405–414.
Djuvara, Trandafir G. Cent projets de partage de la Turquie. Paris, F. Alcan, 1914.
Fiszer, Stanislaw. Image de la Pologne dans l’œuvre de Voltaire. Voltaire Foundation, 2001.
Heimerdinger, Gabriel. »Voltaire et son chariot de guerre, 1756–1757, 1769–1770, d’après sa correspondance«. La Revue d’artillerie, let. 57, 1934, str. 587–607.
Mihaila, Ileana, in Alexandre Stroev. Ériger une République souveraine, libre et indépendante (Mémoires de Charles-Léopold Andreu de Bilistein sur la Moldavie et la Valachie au XVIIIe siècle). Editure Roza Vânturilor, 2001.
Potocki, Jean. Correspondance. Zv. 5, Peeters, 2006.
Potocki, Jean. Fragments historiques et géographiques sur la Scythie, la Sarmatie et les Slaves. Zv. 1, Dans la librairie des Écoles, 1796.
Rostworowski, Emmanuel. »Voltaire et la Pologne«. Studies on Voltaire and the Eighteenth Century – SVEC, no. 62, Institut et musée Voltaire, 1968, str. 101–121.
Shvidkovsky, Dimitri. The Empress and the Architect: British Architecture and Gardens at the Court of Catherine the Great. Yale University Press, 1996.
SIRIO – Sbornik Imperatorskago Russkago istoricheskago obshchestva. (СИРИО – Сборник Императорскаго Русскаго историческаго общества). Zv. 23, St. Peterburg, 1878.
Stroev, Alexandre. La Russie et la France des Lumières: Monarques et philosophes, écrivains et espions. Institut d’études slaves, 2017.
Volney. Œuvres. Fayard, 1998.
Voltaire in Katarina II. Correspondance 1763–1778. Ur. A. Stroev, NON LIEU, 2006.
Voltaire. Œuvres complètes. Ur. L. Moland, Paris, Garnier frères, 1877–1885.
Voltaire. Œuvres complètes. T. 46 (Anecdotes sur le czar Pierre le Grand; Histoire de l’empire de Russie sous Pierre le Grand). Ur. Michel Mervaud idr., Oxford, Voltaire Foundation, 1999.
Базили, Константин. Палестина и Сирия под турецким правительством. Éditions de Littérature Orientale, 1962.
Екатерина ІІ. Записки касательно Российской Истории. Zv. 1, Typographie impériale, 1787.
Зорин, Андрей. Кормя двуглавого орла… Литература и государственная идеология в России в последней трети XVIII - первой трети XIX века. NLO, 2004.
Каменский, Александр. »Отторженная возвратих: разделы Польши и концеп- ция собирания русских земель«. Труды по россиеведению, let. 6, 2015–2016, str. 220–262.
Портнов, Андрей. »Польша приобретенная, но не обретенная«. Отечественные записки, let. 50, št. 5, 2012, https://strana-oz.ru/2012/5/polsha-priobretennaya-no-ne-obretennaya.
Синицына, Нина. Третий Рим. Indrik, 1998.
Смилянская, Ирина, Елена Смилянская, Михаил Велижев. Россия в Средиземноморье, Архипелагская экспедиция Екатерины ІІ. Indrik, 2011.
Швидковский, Дмитрий. »Ренессансные черты в русской архитектурной куль-туре и дипломатия Венеции конца XV века«. Культура и искусство, let. 1, 2011, https://nbpublish.com/library_read_article.php?id=58026.
