Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.05Ključne besede:
primerjalna književnost, slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, romantika, romantični nacionalizem, slavistika, panslavizem, Kopitar, Jernej, Miklošič, FrancPovzetek
Prispevek dozdajšnjim razmislekom o Murkovem mestu v sočasnih intelektualnih tokovih dodaja nekaj opažanj. Posveti se zlasti njegovemu kompleksnemu odnosu do romantike, o njem pa razpravlja v okviru, ki romantiko evropske fevdalne periferije razume kot temeljno drugačno od zahodne, predvsem angleške. Najprej analizira Murkovo slavistično formacijo, ki jo osvetli z nazori Jerneja Kopitarja in Franca Miklošiča, v njej pa razbira tako izrazite romantične elemente evropske periferije kot tudi elemente, ki se v romantično tradicijo ne vklapljajo tako zlahka. Slednje naveže še na Murkov pozitivizem, h kateremu sta ga pritegnila germanistični študij in nadaljnje strokovno izpopolnjevanje. Nazadnje prispevek v analizi Murkovega izpričanega odnosa do romantike ugotavlja, da je literarni zgodovinar kljub svojemu romantičnemu navdušenju nad slovanskim povezovanjem oznako »romantičen« največkrat uporabljal pejorativno, in sicer kot ne dovolj strokovno oz. kot nerazumno. Predvsem pa v zadnjem delu prispevek dokazuje, da se je literarni zgodovinar v metodološkem smislu še bolj kot Miklošič odmaknil od romantičnonacionalistične osredotočenosti na domnevno avtohtone nacionalne singularnosti. Murkovo mladostno delo o vplivu nemške romantike na češko pionirsko opozarja na transnacionalni karakter umetniške smeri, od katere so se številni češki inteligenti, ki jih danes razumemo kot paradigmatske romantike, deklarirano distancirali, saj so jo enačili z individualističnim byronizmom. Hkrati pa implicira večjo vzajemno bližino določenih evropskih romantik nasproti drugim.
Literatura
Bonazza, Sergio. »Krst pri Savici in vprašanje Prešernove ideološke orientacije«. Romantična pesnitev. Ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, ur. Marko Juvan, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2002, str. 211–221. Obdobja 19.
Dehrmann, Mark-Georg. »Galerie der Volksgeister: zum europäischen Diskurs des 'Nationalepos' im 19. Jahrhundert«. Zeitschrift für Germanistik, let. 29, št. 2, 2019, str. 282–303.
Dolinar, Darko. Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018.
Drechsler, Branko. Stanko Vraz. Studija. Matica hrvatska i slovenska, 1909.
F. M. Št. [France Štiftar (Fedor Matvejevič)?]. »Karadžić – Kopitar: iz Peterburga«. Slovenski narod, 3. 5. 1876, str. 1–3.
Gandar, Kajetun [Gantar, Kajetan]. »Homer and Slovene Culture«. Balkan Studies, let. 10, št. 2, 1969, str. 225–250.
Gantar, Kajetan. »Pomen klasične filologije za slovensko kulturo in njen soustvarjalni delež«. Uvod v klasično filologijo, Gerhard Jäger, prev. Kozma Ahačič et al., ŠOU, Študentska založba, 1998, str. 173–180.
Grdina, Igor. »Matija Murko – poslednji romantik stroke?« Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 30–48.
Hladnik, Miran. Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. 6. izd., Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 2002, https://lit.ijs.si/spisovn.html.
Hobsbawm, Eric. Čas revolucije. Evropa 1789–1848. Prev. Mirko Avsenak, Sophia, 2010.
Jensterle Doležal, Alenka. »Znanstveno delo profesorja Matija Murka v praškem obdobju«. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 81–100.
Jež, Andraž. »The Slovenian Romantic Epic as a Transition Between Verses for the Few and Prose for the Many«. (Re)constructing the Slavic National Epic. Nationalism and Transnational Perspectives in 19th-Century Europe, ur. Dalibor Dobiáš in Mark-Georg Dehrmann, Brill, 2025, v tisku.
Jež, Andraž. »Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement«. Great Immortality. Studies on European Cultural Sainthood, ur. Marijan Dović in Jón Karl Helgason, Brill, 2019, str. 122–150.
Jež, Andraž. Stanko Vraz in nacionalizem. Od narobe Katona do narobe Prešerna. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.
Karadžić, Vuk Stefanović. »Прави узрок и почетак скупљања нашијех народнијех пјесама«. Пештанско-будимский скоротеча, let. 1, št. 20–21, 1842, str. 117–128.
Kollár, Ján. Piesne svetské l'udu slovenského v Uhorsku. 1. diel [1823]. Zlatý fond, https://zlatyfond.sme.sk/dielo/111/Kollar_Piesne-svetske-ludu-slovenskeho-v-Uhorsku-1-diel/1.
Kopitar, Jernej. Kleinere Schriften sprachwissenschaftlichen, geschichtlichen, ethnographischen und rechtshistorischen Inhalts. Ur. Franc Miklošič, Dunaj, Friedrich Beck's Universitäts-Buchhandlung, 1857.
Kotnik, France. »Matija Murko in prelom z romantično strujo«. Narodopisje Slovencev, zv. 1, ur. Anton Breznik et al., Klas, 1944, str. 35–36.
Kropej, Monika. »Jernej Kopitar, Vuk Karadžić in brata Grimm«. Knjižnica, let. 57, št. 1, 2013, str. 87–101.
Leerssen, Joep. »Primitive Orality and Archaic Heroism: The Romantic Conception of Epic«. Romantična pesnitev. Ob 200. obletnici rojstva Franceta Prešerna, ur. Marko Juvan, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2002, str. 19–31. Obdobja 19.
Lovejoy, Arthur O. »On the Discrimination of Romanticisms«. PMLA, let. 39, št. 2, 1924, str. 229–253.
Murko, Matija. »Dějiny slovinské literatury«. Ottův slovník naučný, zv. 13, ur. František Josef Studnička et al., Praga, J. Otto, 1898, str. 403–421.
Murko, Matija. Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. Gradec, Styria, 1897.
Murko, Matija. »Fr. Prešern«. Ljubljanski zvon, let. 11, št. 2, 1891, str. 81–87.
Murko, Matija. »Franc Miklosich«. Letopis Matice slovenske za leto 1891, ur. Anton Bartel, Ljubljana, Matica slovenska, 1891, str. 251–264.
Murko, Matija. Miklošič in Hrvati. Ljubljana, B. Raič, 1883.
Murko, Matija. »Miklošičeva mladost in študijska leta«. Prev. France Vogrinc. Izbrano delo, Matija Murko, ur. Anton Slodnjak, Slovenska matica, 1962, str. 102–157.
Murko, Matija. »Misli k Prešernovemu življenjepisu«. Ljubljanski zvon, let. 21, št. 2, 1901, str. 122–137.
Murko, Matija. Spomini. Slovenska matica, 1951.
Murko, Matija. Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930–1932. Zv. 1, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1951.
Murko, Matija. »Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami«. Etnolog, let. 3, 1929, str. 5–54.
Murko, Matija. »Začetek mojega pisateljevanja«. Slovenski narod, 16. 4. 1938, str. 9.
Murko, Matija. »Zgodovinski podatki o slovenskih narodnih pesmih«. Časopis za zgodovino in narodopisje, let. 32, št. 1–4, 1937, str. 300–307.
Nahtigal, Rajko. »Matija Murko«. Ljubljanski zvon, let. 41, št. 7, 1921, str. 416–424; let. 41, št. 8, 1921, str. 477–484.
Nazečić, Salko. Ilirski pokret. Svjetlost, 1961.
Pospíšil, Ivo, in Miloš Zelenka. »Češko-slovenski projekti s področja zgodovine slavistike in teorije literature (Matija Murko kot povezovalna osebnost češko-slovenske in evropske literarne vede v medvojnem obdobju)«. Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, ur. Marko Jesenšek in Marija Stanonik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020, str. 64–80.
Prijatelj, Ivan. Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848–1857. Slavistično društvo, 1937.
Sreznjevski, Izmail Ivanovič. »Вук Стефанович Караджич: биогр. очерк«. Братская помощь пострадавшим семействам Боснии и Герцеговины, Sankt Peterburg, Oтдел Славянского комитета, 1876, str. 337–364.
Vidic, Fran. »Romantika v Slovanih«. Ljubljanski zvon, let. 17, št. 7, 1897, str. 415–424.
Vinkler, Jonatan. »Češki bratje – 560 let: med nedovršenim husitskim prelomom z Rimom in luteransko reformacijo«. Stati inu obstati, let. 13, št. 25, 2017, str. 9–34.
Wellek, René. »The Concept of 'Romanticism' in Literary History: The Term 'Romantic' and Its Derivatives«. Comparative Literature, let. 1, št. 1, 1949, str. 1–23.
Wellek, René. »German and English Romanticism: A Confrontation«. Studies in Romanticism, let. 4, št. 1, 1964, str. 35–56.
Zabel, Blaž. »Matija Murko o Homerju in sočasnem homeroslovju«. Clotho, let. 5, št. 1, 2023, str. 27–45.
