Horacijeva »Spomladanska pesem« (C. IV 7) v treh slovenskih prevodih

Povzetek

Horacijeva »Spomladanska pesem« je bila ok. 1830 prvič prevedena v slovenščino. Prevajalec Stanko Vraz si je mukoma prizadeval posneti izvirni metrum, imel je tudi težave z razumevanjem izvirnega besedila, ki ga je skušal idealizirati v duhu romantike. Pol stoletja pozneje se na platnicah Škrabčevega Cvetja pojavi anonimen prevod iste pesmi (1883), ki preseneča z zvestobo izvirniku, z uspelim posnemanjem izvirnega metruma in s čistostjo slovenske dikcije. Še pol stoletja pozneje izide ista pesem – hkrati z drugimi prepesnitvami Horacija – v postumni zbirki Amata Škerlja (1935), ki jo lahko označimo kot drzen eksperiment v iskanju čim popolnejšega podomačenja, čeprav je treba domačnosti na ljubo žrtvovati izvirni metrum in zadržani ton prvotne metaforike in dikcije. Čeprav ta eksperiment izzove odklonilne kritike, pa hkrati spodbudi poglobljeno razmišljanje o načinih slovenjenja antične poezije. Po svoji odmevnosti v dnevnem in revialnem tisku se ta knjižica lahko kosa s katerim koli poznejšim prevodom tuje lirike v slovenščino. Ob primeru obravnavanih prevodov lahko opažamo, kako se slovenska prevajalska umetnost v teku stoletja premakne iz odmaknjenosti in anonimnosti v ospredje kulturnega dogajanja.