teoretični temelji primerjalne literarne vede na Slovenskem v odnosu do nacionalnih problemov in socialnih pojavov
Povzetek
Razprava, napisana l. 1966, začrtuje nove teoretične temelje primerjalni literarni vedi na Slovenskem, s tem da pojem literature opredeljuje v zvezi s kategorijama naroda in zgodovine. Narod je zgodovinski subjekt, ki ga določajo aktivizem, subjektivizem in svoboda. Pri majhnem, »nezgodovinskem« ali »zamudniškem« narodu dobijo ta določila specifične poteze: temeljna struktura slovenske zgodovine je torej blokirano gibanje, kar vključuje redukcijo razvite družbe na gibanje in redukcijo njegove akcije na samoobrambo. V tako zamejenem svetu je položaj literature protisloven. Je glavna integracijska sila naroda, izvor, temelj in smisel njegovega bivanja oz. funkcija abstraktnih duhovnih vrednot, s katerimi se narod utemeljuje; vendar izreka tudi resnico tega zgodovinskega subjekta, ki se pojavlja kot blokirano gibanje. Kadar je ta resnica skrita, je literatura splošno priznana vrednota in deluje kot nacionalna mitologija, kadar pa literatura izreka resnico, pride v konflikt s tistim, česar izvor, temelj in smisel je. Na takšno pojmovanje literature se mora opreti tudi primerjalna literarna zgodovina in s tem preseči tradicionalno raziskovanje zvez in vplivov.
