literarna zgodovina (Ocvirk), literarna interpretacija (Staiger, Hirsch), teorija recepcije (Jauss)
Povzetek
Razprava načenja problem literarne interpretacije in zgodovine najprej ob razmerju interpretacije do literarne zgodovine. Toda tisti tip literarne zgodovine, ki je utemeljen na idealu objektivnosti in dejanskosti, izpeljanem iz naravoslovja, spregleda svojo utemeljenost na razumevanju in interpretaciji. Zato se vprašanje zastavi drugače, namreč kako literarna interpretacija reflektira svojo lastno zgodovinsko pozicijo. Glede na to sta se v sodobni literarni vedi oblikovali, grobo vzeto, dve temeljni smeri. Prva želi reproducirati, čim bolj objektivno obnoviti pravi smisel dela. Tu opozarjamo na nekatere probleme, ki se odprejo ob predpostavki o objektivnem in reproduktibilnem smislu dela. Druga smer je refleksija lastne zgodovinske pozicije v interpretaciji. Ta možnost, ki jo je razvila filozofska hermenevtika, se je v literarni vedi uresničila kot recepcijska estetika. Končno se sprašujemo, ali je sploh mogoča interpretacija dela brez predpostavke o pravem smislu, ki bi to interpretacijo vodila.
