položaj prevoda v slovenski literarni produkciji, pregled razčlenjenosti slovenske prevodne literature (1945–1965), poetika prevoda (O. Župančič, J. Vidmar, A. Sovre, F. Albreht)
Povzetek
Slovenski literarni prevod je v obdobju 1945–1965 ohranjal v bistvu enak položaj kot pred vojno: de facto je bil nepogrešljiv del slovenske kulture, komplementarno dopolnilo domači literarni produkciji. Spremenilo pa se je predvojno načelno stališče, naj prevodna literatura zajema samo vrhunske umetnine, ki naj bodo po provenienci iz različnih kultur. V letih 1945–1950 so močno prevladovali prevodi iz ruščine, vodilo pri izbiri pa ni bila samo literarna kvaliteta izvirnika. Po letu 1950 se je izbira spet razširila, a prevladovale so ruska, francoska, nemška in zlasti anglo-ameriška literatura; časovno, zvrstno in narodnostno je bila izbira čedalje širša. V 50. letih se je izrazila bojazen, ali prevedena literatura ne spodriva domače. Podatki kažejo, da bi to lahko veljalo samo za pripovedništvo, zlasti roman, za poezijo in dramo pa ne. – V šibko razviti poetiki in kritiki prevoda se je ohranjalo stališče, naj bo prevod rajši umetnina v slovenskem jeziku kakor natančna, a nepesniška, filološka reprodukcija originala.
