Vodnikov in Rilkejev simbolizem II. Notranja zgradba Vodnikove lirike iz zbirk Skozi vrtove in Srebrni rog ter Rilkejevih Neue Gedichte in Duineser Elegien

Povzetek

Članek nadaljuje obravnavo problematike, ki je bila zastavljena v članku »Vodnikov in Rilkejev simbolizem«: tam je bila potrjena domneva o pomenu zgodnjih Rilkejevih del za pesniško ustvarjalnost A. Vodnika do leta 1923, ko sta že izšli njegovi prvi zbirki (Žalostne roke, 1922; Vigilije, 1923). Zdaj se nadaljuje raziskovanje strukture lirike iz srednjih in poznejših obdobij Vodnikove (zbirke Skozi vrtove, 1941; Srebrni rog, 1948; Glas tišine, 1959) in Rilkejeve ustvarjalnosti (Neue Gedichte, 1907; Duineser Elegien, 1923; Sonette an Orpheus, 1923). Na podlagi dokazov in verjetnih domnev, da je Vodnik te Rilkejeve zbirke poznal, analizira pričujoči spis strukturo lirskih subjektov v posameznih pesmih in ugotavlja, da se tip lirskega subjekta, ki odločilno določa notranjo zgradbo Vodnikovih in Rilkejevih pesmi, s tem pa tudi razlike v motivni in idejno-tematski realizaciji (v okviru panteizma pri Rilkeju in novokatolištva pri Vodniku), pri obeh pesnikih vključuje še v simbolistično makrostrukturo.