Slovenski prevodi Byronovih pesnitev v 19. stoletju
Ključne besede:
slovenski prevodi Byronovih pesnitev Parizina (prevajalec F. Prešeren) in Mazepa (prevajalca J. Stritar in J. Vesel-Koseski) v 19. stoletjuPovzetek
Byrona so večinoma prevajali v slovenščino pomembni slovenski literati. Privlačile so jih predvsem pesnitve, a ne toliko same po sebi kolikor zaradi iskanja ustrezne oblike za izvirno verzno povest (Prešeren) ali zaradi dokazovanja, da je prevajanje manj zahtevno kakor izvirno pesnjenje (Stritar). Zato Prešeren (Parizina, 1833, celotna objava 1866) in Stritar (Mazepa, 1868) svojih sicer posrečenih, zvestih prevodov nista dokončala, Vesel-Koseski (Mazepa, 1868) pa je skušal združiti prevod in izvirno pesnitev. Zato je Byronovo besedilo nerodno prevedel in svojevoljno razširil v oblikovnem in vsebinskem pogledu. Vsi trije obravnavani prevodi so torej kot prevodi, tj. kot rekonstrukcije izvirnika neustrezni, dokazujejo pa, da so pesniki in kritiki ob Byronovih delih sredi 19. stoletja reševali nekatera pereča vprašanja slovenske književnosti in njenega razumevanja.Literatura
BYRON, Lord, 1842: The Works. Complete in Five Volumes. Leipzig. Don Juan v I. knjigi, Parisina in Mazeppa v II. knjigi.
GLONAR, Joža, 1926: »Hilscher, Josef Emanuel.« V: Slovenski biografski leksikon. 1. zvezek, str. 319–320. Ljubljana.
GRAFENAUER, Ivan, 1911: »Stritar in Koseskega Mazeppa.« V: Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II, str. 124–137. Ljubljana.
HILSCHER, Joseph, 1840: Parisina. Von Byron. V: Joseph Hilscher, Joseph Em. Hilscher’s Dichtungen. Originale und Übersetzungen. Herausgegeben mit einem biographischen Vorworte von Ludwig August Frankl. Str. 283–308. Pesth.
HOFFMEISTER, Gerhart, 1983: Byron und der europäische Byronismus. (Erträge der Forschung, 188). Darmstadt.
JAKOBSON, Roman, 1971: »On Linguistic Aspects of Translation.« V: Roman Jakobson, Selected Writings II, str. 260–266. Haag–Pariu. (1. izdaja 1959 v: On Translation, Harvard University Press).
JAKOBSON, Roman, 1979: »On the Translation of Verse.« V: Roman Jakobson, Selected Writings V, str. 131–134. Haag–Pariz–New York.
JERIŠA, France, 1852: »Hebrejske melodije.« Po angleškem L. Byron-a poslovenil Jeriša. Novice kmetijskih, obertnijskih in narodskih reči. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleiweis. Tečaj X., list 63–67, 76–87, 92–94, 96, 98, 99. Ljubljana.
JURAK, Mirko, 1964: »Byron, Parizina.« Naši razgledi XIII, 1964, št. 1, str. 13.
KIDRIČ, France, 1936: Prešeren I. Pesnitve, pisma. Ljubljana.
KIDRIČ, France, 1938: Prešeren II. Biografija 1800–1838. Ljubljana.
KOBLAR, France, 1982: »Vesel Jovan-Koseski.« V: Slovenski biografski leksikon. 13. zvezek, str. 423–425. Ljubljana.
KOS, Janko, 1970: »Prešeren in Byron.« V: Prešeren in evropska romantika, str. 183–209. Ljubljana.
KOS, Janko, 1987: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana.
KOSESKI, Jovan Vesel, (18681) 18702: Mazepa Jovan, Hetman ukranjski dobe Petra Velikega. Pravlica zgodbe resnične po Byronovi istiga imena slobodno peta in pomnožena. V: Jovan Vesel Koseski, Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela Koseskiga. Str. 302–332. Ljubljana.
LEGIŠA, Lino, 1959: »Romantika.« V: Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana.
MAVER, Igor, 1989: »From Albion's Shore: Lord Byron's Poetry in Slovene Translations Unlil 1945.« Acta Neophilologica XXII, 1989, str. 51–59. Ljubljana.
MENART, Janez, (19531), 1963: George Gordon Byron: Parizina. Ljubljana.
MENART, Janez, (19751) 19832: George Noel Gordon Lord Byron: Pesmi in pesnitve. Prevedel, spremno besedo in opombe napisal Janez Menart. Ljubljana.
PATERNU, Boris, 1976: »Parizina.« V: Boris Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo I, str. 243. Ljubljana.
PATERNU, Boris, 1977: »Je od vesel’ga časa teklo leto.« V: Boris Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo II, str. 32–33. Ljubljana.
PETROVIĆ, Ilija M., (19311) 1989: Lord Bajron kod Jugoslovena. Beograd–Požarevac.
PREŠEREN, France, (18661) 1966: Parizina (Byron). V: France Prešeren, Zbrano delo II. Uredil in opombe napisal Janko Kos. Str. 36–46, 259–260. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev). Ljubljana.
PRIJATELJ, Ivan, 19351: Duševni profili slovenskih preporoditeljev. Ljubljana. – 19522: Izbrani eseji in razprave Ivana Prijatelja I. Ur. A. Slodnjak. Ljubljana.
SCHERBER, Peter, 1977: Slovar Prešernovega pesniškega jezika. Maribor.
SLODNJAK, Anton, 1952: »Prešeren, France.« V: Slovenski biografski leksikon. 8. zvezek, str. 517–564. Ljubljana.
STANOVNIK, Majda, 1978: »'Prevod koristi jeziku, literature ne bogati': kritični pogledi na prevod v slovenski književnosti 1850–1880.« V: Prevodna književnost. Zbornik radova drugih prevodilačkih susreta, str. 262–268. Beograd.
STANOVNIK, Majda, 1990: »Ilija M. Petrovič, Lord Bajron kod Jugoslovena. Beograd–Požarevac, 1989.« Primerjalna književnost XIII, 1990, št. 1, str. 54–59.
STRITAR, Josip, (18681), 1953: »Odlomek Byronovega Mazepe.« V: Josip Stritar, Zbrano delo I. Uredil in z opombami opremil France Koblar. Str. 393–401. Ljubljana.
STROJAN, Marjan, 1984: »Parizina. Dva prevoda.« Primerjalna književnost VII, 1984, št. 1, str. 23–38.
SUHADOLNIK, Stane, 1985: Gradivo za Prešernov slovar. Ljubljana.
VRAZ, Stanko, 1868: Parisina. Poviest Lorda Byrona. V: Stanko Vraz, Dela Stanka Vraza IV. Razlike pjesme (prevodi). Str. 202–220. Zagreb.
WURZBACH, Constantin, 1863: »Hilscher, Joseph Emanuel.« V: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Österreich IX. Dunaj.
