Aristotelova teorija umetnostnega predstavljanja – mimesis
Ključne besede:
mimesis, klasifikacija umetnosti glede na sredstva, predmete in način posnemanjaPovzetek
Razprava se začenja s ponovnim pretresom klasifikacije umetnosti glede na medije ali sredstva posnemanja, glede na predmete ter glede na način predstavljanja. Koncept mimesis, ki ravno vzpostavlja avtonomnost umetniškega ustvarjanja je najprej pojasnjen s slikarskimi postopki upodabljanja (apeikázein). Kolikor je umetniško delo stvaritev mimetične tehnike, se imenuje mímēma (upodobitev, izraz), medtem ko se prikazani predmet imenuje podoba, lik ali oblika (eikón, morphé). Objekt umetnostnega predstavljanja je nekaj, kar zadeva človeško »naravo« kot tako in ima zato status nečesa univerzalnega (tò kathólou). Umetniško ustvarjanje mora svoj »predmet« prikazovati v njegovi enkratnosti, lepoti in sublimnosti (epiéikeia, parádeigma). Da bi umetniško delo doseglo svoj telos, se mora gledalec oz. poslušalec identificirati z reprezentiranim objektom: ker torej umetnost opisuje pot subjekta skozi proces njegovih identifikacij, je umetnostna reprezentacija vedno tudi vprašanje spoznanja in samospoznanja, s tem pa tudi vprašanje etike.Literatura
ADORNO, Francisco, 1965: Storia della filosofia I, La filosofia antica (I) (Milano: Feltrinelli).
BARBARIĆ, Damir, 1979: »Prilog tumačenju porijekla i biti umjetnosti«, Ideje, št. 8, str. 29–36.
BARNES, Jonathan (ur.), 1985: The Complete Works of Aristotle, the revised Oxford translation, Bollingen Series LXXI 2 (New Jersey: Princeton University Press).
BARTHES, Roland, 1970: »L’ancienne rhétorique. Aide-mémoire«, Communications 16, str. 172–223.
BARTHES, Roland, 1990: Retorika starih. Elementi semiologije, Studia humanitatis (Ljubljana: ŠKUC).
BEARDSLEY, M. C., 1968: »Aesthetics, History of«, v: The Encyclopedia of Philosophy, zv. I, ur. P. Edwards (New York: Macmillan), str. 18–35.
BEKKER, Immanuel, 1831, 1960: Aristotelis opera, ex recensione Immanuelis Bekkeri ed. Academia Regia Borussica, ed. altera quam curavit Olof Gigon, Peri poiētikēs, zv. II (Berolini: apud W. de Gruyter et socios), str. 1447–1462.
BELTZ, Walter, 1983: »Das Verhältnis Lessings zu Aristoteles. Anmerkungen zur Hamburgischen Dramaturgie«, v: Aristoteles als Wissenschaftstheoretiker, ur. J. Irmscher, R. Mueller (Berlin), str. 259–263.
BLUMENBERG, Hans, 1957: »’Nachahmung der Natur’. Zur Vorgeschichte der Idee des schöpferischen Menschen«, Studium generale 10, str. 266–283.
BREMER, Dieter, 1980: »Aristoteles, Empedokles und die Erkenntnisleistung der Metapher«, Poetica 12, št. 3–4, str. 350–376.
BUTCHER, S. H., 1951: Aristotle’s Theory of Poetry and Fine Art with a critical text and translation of The Poetics – with a prefatory essay by J. Gassner (London 1894; New York: Dover Publications).
DETIENNE, Marcel, 1967, 1990: Les maitres de vérité dans la Grèce archaïque, Textes à l’appui (Pariz: Éditions La Découverte).
DUPONT-ROC, Roselyne – LALLOT, Jean, 1980: Aristote, La Poétique, le texte grec avec une traduction et des notes de lecture par R. Dupont-Roc et J. Lallot, préface de Tzvetan Todorov (Pariz: Éditions du Seuil).
DURIĆ, Miloš N., 1955: Aristotel, O pesničkoj umetnosti, preveo s grčkog isastavio registiar imena dr. M. N. Durić (Beograd: Kultura).
FREJDENBERG, Olga M., 1986: Slika i pojam, prev. M. Medarić, Biblioteka Znak (Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske).
FRITZ, Kurt, 1962: »Entstehung und Inhalt des neunten Kapitels von Aristoteles Poetik«, v: Antike und moderne Tragödie (Berlin), str. 430–457.
FUHRMANN, Manfred, 1973: Einführung in die antike Dichtungstheorie (Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft).
GADAMER, Hans-Georg, 1981: »Umetnost in posnemanje«, v: Misel o moderni umetnosti. Izbrani eseji in odlomki, ur. J. Vrečko, Kondor 190 (Ljubljana: Mladinska knjiga), str. 50–60.
GANTAR, Kajetan, 1982: Aristoteles, Poetika, 2., dopolnjena izdaja, prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar (Ljubljana: Cankarjeva založba).
GANTAR, Kajetan, 1985: Antična poetika, Literarni leksikon 26 (Ljubljana: ZRC SAZU – DZS).
GASSNER, John, 1978: »Aristotelova književna kritika«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 23–32.
GEORGIADES, Thrasybulos, 1958: Musik und Rhythmus bei den Griechen, Rowohlts deutsche Enzyklopädie 61 (Reinbek bei Hamburg).
GILBERT, Katharine E. – KUHN, Helmut, 1967: Zgodovina estetike (Ljubljana: DZS).
GLEI, Reinhold F., 1990: »Aristoteles im Mönchskloster. Bemerkungen zum zweiten Buch der Poetik«, Poetica 22, št. 3–4, str. 283–302.
GOMBRICH, Ernst H., 1989: »From Representation to Expression«, v: Art and Illusion. A Study in the Psychology of Pictorial Representation (Oxford: Phaidon Press).
GOMME, A. W., 1954: The Greek Attitude to Poetry and History (Los Angeles–Berkeley).
GRASSI, Ernesto, 1957: Kunst und Mythos (Hamburg).
GRASSI, Ernesto, 1962: Die Theorie des Schönen in der Antike (Köln: Du Mont).
GRLIĆ, Danko, 1983: Estetika. Povijest filozofskih problema, 2. izdaja (Zagreb: Naprijed).
GROŠELJ, Milan, 1951: »Družba in literatura v antiki«, Živa antika 1, str. 59–67.
GUDEMAN, Alfred, 1934: Aristoteles, Peri poiētikēs, mit Einleitung, Text und Adnotatio critica, exegetischem Kommentar, kritischem Anhang und Indices nominum, rerum, locorum (Berlin in Leipzig: W. de Gruyter).
GULLEY, Norman, 1971/1979: »Aristotle on the Purposes of Literature«, v: Articles on Aristotle, zv. IV (London 1979), str. 166–176.
HEGEL, G. W. F., 1989: Vorlesungen über die Ästhetik, ur. R. Bubner, Reclam 7976 /6/, 7985 /4/ (Stuttgart: Philipp Reclam Jun.).
HORAC, 1963: »Pismo o pesništvu«, v: O pesništvu, ur. K. Gantar, Kondor 59 (Ljubljana), str. 75–89.
INGARDEN, Roman, 1978: »Opaske na marginama Aristotelove Poetike«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 33–48.
JANKO, Richard, 1984: Aristotle on Comedy, Towards a Reconstruction of Poetics II (London: Duckworth).
JOLLES, André, 1974: Einfache Formen. Legende – Sage – Mythe – Rätsel – Spruch – Kasus – Memorabile – Märchen – Witz (Tübingen: Niemeyer).
KOLLER, Hermann, 1954: Die Mimesis in der Antike. Nachahmung – Darstellung – Ausdruck, Dissertationes Bernenses, ser. I, fasc. 5 (Bern: A. Francke).
KOLLER, Hermann, 1980: »Mimesis«, v: Historisches Wörterbuch der Philosophie 6, str. 1366–1369.
KOS, Janko, 1978: »Vprašanje o mimetičnosti«, Sodobnost, št. 3 in 4, str. 253–258 in 394–402.
KUZMIĆ, Martin, 1912: Nauk o pjesničkom umiječu. Aristotelova Poetika, s prijevodom i komentarom izdao Martin Kuzmić (reprint Zagreb 1977).
LESSING, G. E., 1956: Hamburška dramaturgija, prev. F. Koblar (Ljubljana: Cankarjeva založba).
LUCAS, D. W., 1968, 1990: Aristotle, Poetics, introduction, commentary and appendices by D. W. Lucas (Oxford: Clarendon).
MARTINEAU, Emmanuel, 1976: »Mimēsis dans la Poétique : pour une solution phénoménologique (A propos d’un livre récent)«, Revue de métaphysique et de morale 81, št. 4, str. 438–466.
NAHM, C. Milton, 1975: Readings in Philosophy of Art and Aesthetics (New Jersey: Prentice Hall).
NESCHKE-HENSCHKE, Ada Babette, 1979: »Aristoteles und Aristotelismus oder Der Fall der Poetik«, Neue Hefte für Philosophie, zv. 15–16: Aktualität der Antike, str. 70–101.
PABST, Battin M., 1978: »Aristotelova definicija tragedije u Poetici«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 65–85.
PFEIFFER, Rudolf, 1968: History of Classical Scholarship (Oxford).
ROSENMEYER, T. G., 1955: »Gorgias, Aeschylus, and Apate«, American Journal of Philology 76, št. 3, str. 225–260.
ROSENMEYER, T. G., 1984: »Drama«, v: The Legacy of Grecce, ur. M. I. Finley (Oxford: Oxford University Press), str. 120–154.
SKUŠEK MOČNIK, Zoja, 1980: Gledališče kot oblika spektakelske funkcije (Ljubljana: DDU Univerzum).
SNELL, Bruno, 1955: »Mythos und Wirklichkeit in der griechischen Tragödie«, v: Die Entdeckung des Geistes (Hamburg), str. 148–160.
SODNIK, Alma, 1928: Zgodovinski razvoj estetskih problemov (Ljubljana).
SOERBOM, Göran, 1966: Mimesis and Art. Studies in the Origin and Early Development of Aesthetic Vocabulary (Uppsala: Svenska Bokfoerlaget).
SOLMSEN, Friedrich, 1935: »The Origins and Methods of Aristotle’s Poetics«, The Classical Quarterly 29, str. 192–201 (= »Ursprünge und Methoden der aristotelischen Poetik«, Darmstadt 1968).
SVOBODA, Karl, 1927: L’esthétique d’Aristote (Brno).
TATARKJEVIČ (Tatarkiewicz), Vladislav (s. a.): Istorija šest pojmova. Umetnost – Lepo – Forma – Stvaralaštvo – Podražavanje – Estetski doživljaj. – Dodatak: O savršenstvu (Beograd: Nolit); poljski izvirnik: Varšava 1975–1976.
VAHLEN, Johannes, 1914: Beiträge zu Aristoteles’ Poetik, ur. H. Schoene (Leipzig in Berlin: Teubner).
VERNANT, Jean-Pierre, 1979: Religions, histoires, raisons, Petite collection Maspero 233 (Pariz: F. Maspero).
VICKERS, Brian, 1988: »Rhetoric and Poetics«, v: The Cambridge History of Renaissance Philosophy, ur. Ch. B. Schmitt, Q. Skinner (Cambridge: Cambridge University Press), str. 715–745.
VOLKMANN-SCHLUCK, Kari-Heinz, 1978: »Učenje o katharsis u Aristotelovoj Poetici«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 59–64.
WARRY, J. G., 1978: »Aristotel o umjetnosti i ljepoti«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 49–53; prev. iz: J. G. Warry, Greek Aesthetic Theory. A Study of Calllstic and Aesthetic Concepts in the Works of Plato and Aristotle, London 1962.
WEITZ, Monroe, 1968: »Tragedy«, v: The Encyclopedia of Philosophy, zv. VIII, ur. P. Edwards (New York: Macmillan), str. 155–161
ZELLER, Eduard – MONDOLFO, Rodolfo, 1966: La filosofia dei Greci, zv. II/6: Aristotele e i Peripatetici più antichi, ur. Armando Plebe (Firence).
ŽUNEC, Ozren, 1988: Mimesis. Grčko iskustvo svijeta i umjetnosti do Platona, Biblioteka Latina et Graeca IV (Zagreb).
ŽUNJIĆ, Slobodan, 1982: »Mimesis i poiesis (Samootkrivanje bivstvovanja u X knj. Platonove Države)«, v: Mišljenje na koncu filozofije. In memoriam Dušan Pirjevec, ur. M. Djurić, I. Urbančič (Ljubljana), str. 57–64.
