Pesniška iluzija in apologija resnice v umetnosti. Aristotel: Poetika, 24. in 25. poglavje
Ključne besede:
pesniška iluzija, znanstvena resnica in umetniška resnica, Aristotelova teorija paralogizmov, avtonomnost pesniške resnicePovzetek
Veliki dosežek Aristotelove filozofije umetnosti je teorija pesniške fikcije ali iluzije, ki jo je razvil ob modifikaciji Solonovega izreka, da pesniki »govorijo mnogo laži«. Ob analizi prizora »umivanja nog« iz Odiseje Aristotel prikazuje, da je Homer lahko tudi druge učil, kako je treba pripovedovati izmišljene zgodbe, ter postal učitelj pesništva, ker je znal na primeren način uporabiti paralogizem. Pesniška pripoved ali mit ima svojo avtonomijo, ki je onstran dosega logične kritike. V poglavju »O problemih in rešitvah« je Aristotel razvil dvanajst toposov, da bi zavrnil tedanjo kritiko Homerja in pesništva sploh, ki je izhajala iz petih vidikov – umetniška dela so absurdna, nerazumljiva, škodljiva, protislovna in brez umetniške resnice. Svojega zagovora umetnosti ni utemeljeval le s teorijo posnemanja in s teorijo oblikovanja idealov, temveč je uporabil teorijo logičnih napak oz. paralogizmov, kakor jo je razvil v Organonu. Tako pesniška in znanstvena resnica nista več v nepomirljivi antitezi kakor pri Platonu, temveč ima vsaka svoje avtonomno področje veljavnosti.Literatura
BARBARIĆ, Damir, 1979: »Prilog tumačenju porijekla i biti umjetnosti«, Ideje, št. 8, str. 29–36.
BARNES, Jonathan, 1985: The Complete Works of Aristotle, the revised Oxford translation, Bollingen Series LXXI 2 (New Jersey: Princeton University Press).
BARTHES, Roland, 1970: »L’ancienne rhétorique. Aide-mémoire«, Communications 16, str. 172–223.
BARTHES, Roland, 1990: Retorika starih. Elementi semiologije, Studia humanitatis (Ljubljana: ŠKUC).
BUTCHER, S. H., 1951: Aristotle’s Theory of Poetry and Fine Art with a critical text and translation of The Poetics – with a prefatory essay by J. Gassner (London 1894; New York: Dover Publications).
DETIENNE, Marcel, 1967, 1990: Les maitres de vérité dans la Grèce archaïque, Textes à l’appui (Pariz: Éditions La Découverte).
DUPONT-ROC, Roselyne – LALLOT, Jean, 1980: Aristote, La Poétique, le texte grec avec une traduction et des notes de lecture par R. Dupont-Roc et J. Lallot, préface de Tzvetan Todorov (Pariz: Éditions du Seuil).
GADAMER, Hans-Georg, 1981: »Umetnost in posnemanje«, v: Misel o moderni umetnosti. Izbrani eseji in odlomki, ur. J. Vrečko, Kondor 190 (Ljubljana: Mladinska knjiga), str. 50–60.
GANTAR, Kajetan, 1982: Aristoteles, Poetika, 2., dopolnjena izdaja, prevedel, uvod in opombe napisal Kajetan Gantar (Ljubljana: Cankarjeva založba).
GANTAR, Kajetan, 1985: Antična poetika, Literarni leksikon 26 (Ljubljana: ZRC SAZU – DZS).
GASSNER, John, 1978: »Aristotelova književna kritika«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 23–32.
GOLDSCHMIDT, Victor, 1982: Temps physique et temps tragique chez Aristote. Commentaire sur le quatrième livre de la Physique (10–14) et sur la Poétique (Pariz: Vrin).
GUDEMAN, Alfred, 1934: Aristoteles, Peri poiētikēs, mit Einleitung, Text und Adnotatio critica, exegetischem Kommentar, kritischem Anhang und Indices nominum, rerum, locorum (Berlin in Leipzig: W. de Gruyter).
GULLEY, Norman, 1971/1979: »Aristotle on the Purposes of Literature«, v: Articles on Aristotle, zv. IV (London 1979), str. 166–176.
HAMBLIN, Charles Leonard, 1970: Fallacies (London: Methuen).
INGARDEN, Roman, 1978: »Opaske na marginama Aristotelove Poetike«, Književna smotra X, št. 31–33, str. 33–48.
KALAN, Valentin, 1991: »Aristotelova teorija umetnostnega predstavljanja – mimesis«, Primerjalna književnost XIV, št. 2, str. 1–22.
KUZMIĆ, Martin, 1912: Nauk o pjesničkom umiječu. Aristotelova Poetika, s prijevodom i komentarom izdao Martin Kuzmić (reprint Zagreb 1977).
LANZA, Diego, 1992: Aristotele, Poetica, introduzione, traduzione e note di Diego Lanza, testo greco a fronte, 3. izdaja, Biblioteca universale Rizzoli 638 (Milano: Rizzoli).
LEVET, Jean-Pierre, 1976: Le vrai et le faux dans la pensée grecque archaïque (Pariz: Les Belles Lettres).
LUCAS, D. W., 1968, 1990: Aristotle, Poetics, introduction, commentary and appendices by D. W. Lucas (Oxford: Clarendon).
MARTINEAU, Emmanuel, 1976: »Mimēsis dans la Poétique : pour une solution phénoménologique (A propos d’un livre récent)«, Revue de métaphysique et de morale 81, št. 4, str. 438–466.
NAHM, C. Milton, 1975: Readings in Philosophy of Art and Aesthetics (New Jersey: Prentice Hall).
PFEIFFER, Rudolf, 1968: History of Classical Scholarship (Oxford).
ROSENMEYER, T. G., 1955: »Gorgias, Aeschylus, and Apate«, American Journal of Philology 76, št. 3, str. 225–260.
SIMONDON, Michèle, 1982: La mémoire et l’oubli dans la pensée grecque jusqu’à la fin du Ve siècle av. J.-C. Psychologie archaïque. Mythes et doctrines (Pariz: Les Belles Lettres).
TATARKJEVIČ (Tatarkiewicz), Vladislav (s. a.): Istorija šest pojmova. Umetnost – Lepo – Forma – Stvaralaštvo – Podražavanje – Estetski doživljaj. – Dodatak: O savršenstvu (Beograd: Nolit); poljski izvirnik: Varšava 1975–1976.
VAGLIMIGLI, Manara, 1934: Aristotele, Poetica, introduzione, traduzione e commento di Manara Vaglimigli, 2., popravljena izdaja (Bari: Laterza).
VAHLEN, Johannes, 1914: Beiträge zu Aristoteles’ Poetik, ur. H. Schoene (Leipzig in Berlin: Teubner).
