Robert Musil na Slovenskem. Nekaj vprašanj o recepciji
Avtorji
Darko Dolinar
Ključne besede:
recepcija Musilovega pripovedništva v slovenski literaturi, Musilov roman Die Verwirrungen des Zöglings Törleß in Lipušev roman Zmote dijaka Tjaža
Povzetek
Pri pregledu glasov o Musilu v slovenskem tisku se pokaže, da je naša kulturna javnost spoznavala pisatelja šele po 2. svetovni vojni, vendar je bila sorazmerno hitro in dovolj podrobno obveščena o njegovem umetniškem delu ter o njegovem mestu in vlogi v sodobni svetovni literaturi. Od začetka 60. let do danes je bil v slovenščino preveden večji del njegovega proznega opusa. V več informativnih in strokovnih prispevkih so bile obravnavane tudi Musilove zveze s slovenskim prostorom, ki so dale snovno ozadje enemu njegovih kratkih proznih tekstov. V nasprotju s tem so slovenski pisatelji zelo poredko opredeljevali svoj odnos do Musila, in še med temi artikulacijami je nekaj izrazito odklonilnih, ki zavračajo predvsem njegov intelektualizem in esejizem. Vprašanje o morebitnem Musilovem vplivu na slovensko literaturo je komaj načeto. Dosedanje analize so iskale stike in elemente ustvarjalne recepcije samo med Musilovim romanom Zablode gojenca Törleßa in delom koroškega Slovenca Florjana Lipuša Zmote dijaka Tjaža (1972); debate o tem so se ob nemškem prevodu Lipuševega romana (1981), pri katerem je sodeloval Peter Handke, razširile tudi v avstrijski in nemški kulturni ter medijski prostor.
