Parodija in Bahtin
Ključne besede:
parodija, dialoškost, medbesedilnost, poststrukturalizem, novi historicizem, M. M. BahtinPovzetek
Bahtin je parodijo vpel v morfološko-stilne in družbenozgodovinske analize romana, njegovi teoretični opisi medbesedilnega etosa parodije pa so v razglasju z zgodovinskimi razlagami njenih funkcij. Kljub temu mu je uspelo v okvirih dialoškosti izdelati ploden, v primerjavi z dualističnimi pojmovanji izredno sofisticiran model parodije kot dvoglasne izjave. V njem na način, ki ga približuje novemu historicizmu, povezuje strukturno-pomenske, pragmatske, družbeno-kulturne in zgodovinske razsežnosti parodije (ki nastopa kot diskurz, stil, besedilna prvina ali žanr). Parodija v sociolingvistični konstelaciji kulture spodbuja idejno-stilno pluralnost in relativizira veljavnost vladajočih naziranj. Kljub takšnim Bahtinovim pogledom nastopa parodija tudi kot konservativen, unifikacijski dejavnik.Literatura
BAHTIN, Mihail M. 1982: Teorija romana. Prev. D. Bajt, ur. A. Skaza. Ljubljana: Cankarjeva založba.
BAHTIN, Mihail M. 1975: Voprosy literatury i èstetiki: Issledovanija raznyh let. Moskva: Hudožestvennaja literatura.
BAHTIN, Mihail M. 1972: Problemy poètiki Dostoevskogo. Izdanie tret’e. Moskva: Hudožestvennaja literatura.
BAHTIN, Mihail M. 1984: Rabelais and His World. Prev. H. Iswolsky. Bloomington: Indiana University Press.
BAHTIN, Mihail M. 1986: »The Problem of Speech Genres.« V: isti: Speech Genres and Other Late Essays. Prev. V. W. McGee, ur. C. Emerson, M. Holquist. Austin: University of Texas Press. 60–102.
BAHTIN, Mihail M. (Vološinov, V. N.) 1980: Marksizam i filozofija jezika. Prev. R. Matijašević. Beograd: Nolit.
BITI, Vladimir 1992: »Nietzsche, Bahtin i ’slaba misao’.« V: Bahtin i drugi. Ur. V. Biti. Zagreb: Naklada MD. 189–222.
CARROLL, David 1992: »Pripovjedni tekst, raznorodnost i pitanje političnosti: Bahtin i Lyotard.« Prev. M. Granik. V: Bahtin i drugi. Ur. V. Biti. Zagreb: Naklada MD. 157–188.
CROWLEY, Tony 1989: »Bakhtin and the History of the Language.« V: Bakhtin and Cultural Theory. Ur. K. Hirschkop, D. Shepherd. Manchester: Manchester University Press. 68–90.
DANE, Joseph A. 1988: Parody: Critical Concepts vs. Literary Practices, Aristophanes to Sterne. Norman, London: University of Oklahoma Press.
DANOW, David K. 1991: The Thought of Mikhail Bakhtin: From Word to Culture. New York: St. Martin’s Press.
EAGLETON, Terry 1992: »Wittgensteinovi prijatelji.« Prev. M. Pervan-Plavec. V: Bahtin i drugi. Ur. V. Biti. Zagreb: Naklada MD. 79–101.
FREJDENBERG, Ol’ga M. 1993: »Der Ursprung der Parodie.« V: Literaturtheorie und Literaturkritik in der Frühsowjetischen Diskussion. Ur. A. Hiersche, E. Kowalski. Berlin idr.: Aufbau Verlag. 391–402.
HANSEN-LOVE, Aage A. 1978: Der russiche Formalismus: Methodologische Rekonstruktion seiner Entwicklung aus dem Prinzip der Vetfremdung. Dunaj: Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften.
HANOOSH, Michelle 1989: »The Reflexive Function of Parody.« Comparative Literature 41/2. 113–127.
HEMPEL, Wido 1965: »Parodie, Travestie und Pastiche: Zur Geschichte von Wort und Sache.« Germanisch-romanische Monatsschrift 15. 150–176.
HEMPFER, Klaus 1973: Gattungstheorie: Information und Syntese. München: Fink.
HIRSCHKOP, Ken 1989: »Introduction: Bakhtin and Cultural Theory.« V: Bakhtin and Cultural Theory. Ur. K. Hirschkop, D. Shepherd. Manchester: Manchester University Press. 1–38.
HÖFELE, Andreas 1983: Parodie und literarischer Wandel: Studien zur Funktion einer Schreibweise in der englischen Literatur des ausgehenden 19. Jhdts. Heidelberg: C. Winter-Universitätsverlag.
HOLQUIST, Michael 1985: »The Carnival of Discourse: Bakhtin and Simultaneity.« Canadian Review of Comparative Literature 12/2. 220–234.
HUTCHEON, Linda 1984: »Authorized Transgression: The Paradox of Parody.« V: Le singe à la porte : Vers une théorie de la parodie. Ur. Groupar. New York, Bern, Frankfurt ob Majni: P. Lang. 13–26.
HUTCHEON, Linda 1985: A Theory of Parody: The Teachings of Twentieth-century Art Forms. New York, London: Methuen.
JUVAN, Marko 1992: »Z obrobja v središče (pojmovanja parodije na Slovenskem).« Slavistična revija 40/4. 385–408.
JUVAN, Marko 1993: »Parodija kot medbesedilna vrsta.« V: 29. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ur. M. Hladnik. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 121–143.
JUVAN, Marko 1994: »Interesi parodij, literarni kanon in razvoj.« Slavistična revija 42/1. 81–107.
KRISTEVA, Julia 1969: »Le mot, le dialogue et le roman.« V: ista: Sèméiotikè : Recherches pour une sémanalyse. Pariz: Seuil. 143–173.
LIU, Alan 1990: »Local Transcendence: Cultural Criticism, Postmodemism, and the Romanticism of Detail.« Representations 32. 75–113. Cit. po Shea 1993.
MARKIEWICZ, Henryk 1967: »On the Definitions of Literary Parody.« V: To Honor Roman Jakobson: Essays on the Occasion of His Seventieth Birthday. Vol. 3. Haag, Pariz: Mouton. 1264–1272.
MCCANLES, Michael 1980: »The Authentic Discourse of the Renaissance.« Diacritics 10. 77–87.
MOROZOV, Aleksandr 1930: »Literaturnaja rol’ parodii.« V: Russkaja literaturnaja parodija. Ur. B. Begak, N. Kravcov, A. Morozov. Moskva: Gosudarstvennoe izdatel’stvo. 104–114.
MORSON, Gary Saul 1989: »Parody, History, and Metaparody.« V: Rethinking Bakhtin: Extensions and Challenges. Ur. G. S. Morson, C. Emerson. Evanston: Northwestem University Press. 63–86.
MÜLLER, Beate 1994: Komische Intertextualität: Die literarische Parodie. Trier: Wissenschaftlicher Verlag.
NIETZSCHE, Friedrich 1988: Onstran dobrega in zlega: Predigra k filozofiji prihodnosti. H genealogiji morale: Polemični spis. Prev. J. Moder, T. Bizjak. Ljubljana: Slovenska matica.
PECHEY, Graham 1989: »On the Borders of Bakhtin: Dialogisation, Decolonisation.« V: Bakhtin and Cultural Theory. Ur. K. Hirschkop, D. Shepherd. Manchester: Manchester University Press. 39–67.
PFISTER, Manfred 1991: »How Postmodern is Intertextuality?« V: Intertextuality. Ur. H. F. Plett. Berlin, New York: de Gruyter. 207–224.
REID, Alan 1990: Literature as Communication and Cognition in Bakhtin and Lotman. New York, London: Garland.
RITTER, Harry: »Historicism, Historism.« V: Dictionary of Concepts in History. New York: Greenwood. 183–188.
ROSE, Margaret A. 1979: Parody/Meta-fiction. London: Croom Helm.
ROSE, Margaret A. 1988: »Parody/ Post-modernism.« Poetics 17. 49–56.
ROSE, Margaret A. 1993: Parody: Ancient, Modern, and Post-modern. Cambridge: Cambridge University Press.
SHEA, Victor 1993: »New Historicism.« V: Encyclopedia of Contemporary Literary Theory: Approaches, Scholars, Terms. Ur. I. R. Makaryk. Toronto idr.: University of Toronto Press. 124–130.
SKAZA, Aleksander 1982: »Mihail Mihajlovič Bahtin (oris življenja in dela).« V: Bahtin 1982. 384–424.
STAUDER, Thomas 1993: Die literarische Travestie: Terminologische Systematik und paradigmatische Analyse (Deutschland, England, Frankreich, Italien). New York, Bern, Frankfurt ob Majni: P. Lang.
STRIEDTER, Jurij 1969: »Zur formalistischen Theorie der Prosa und der literarischen Evolution.« V: Texte der russischen Formalisten. Bd. I. Ur. J. Striedter. München: Fink, IX–LXXXIII.
ŠKULJ, Jola 1993: »Poststrukturalizem in Bahtinov pojem dialogizma.« Primerjalna književnost 16/1. 16–27.
THOMSON, Clive 1986: »Problèmes théoriques de la parodie.« V: La parodie : Théorie et lecture. Ur. Groupar. Études littéraires 19/1. 13–19.
THOMSON, Clive 1984: »Parody/Genre/Ideology.« V: Le singe à la porte : Vers une théorie de la parodie. Ur. Groupar. New York, Bern, Frankfurt ob Majni: P. Lang. 95–103.
UHANOV, Galin 1996: »Reification and Dialogue: Theory of the Novel and Social Philosophy in Bakhtin and Lukacs.« V: Bahtin in humanistične vede/Bakhtin and the Humanities. Ur. M. Javornik idr. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. (V pripravi za tisk.)
VEESER, Aram H. (ur.) 1989: The New Historicism. New York: Routledge.
WHITE, Allon 1984: »Bakhtin, Sociolinguistics and Deconstruction.« V: The Theory of Reading. Ur. F. Gloversmith. Sussex, New Jersey: Harvester Press. 123–146.
WILSON, Robert R. 1986: »Play, Transgression and Carnival: Bakhtin and Derrida on scriptor ludens.« Mosaic 19/1. 75–89.
