Cankarjeva afirmacija in negacija Zolajeve Beznice v romanu Na klancu
Ključne besede:
vpliv Zolajevega romana Beznica na Cankarjevo delo Na klancuPovzetek
Članek raziskuje vplive Zolajevega romana Beznica (L'Assommoir, 1877) na Cankarjevo delo Na klancu (1902). Zagovarja tezo, da se je slovenski pisatelj zgledoval tako pri obliki kot pri vsebini Zolajevega pisanja. V obeh delih je namreč najti dinamični incipit ter deskripcijo pogleda z okna, ki izraža junakinjino hrepenenje. V presečišču obeh romanov je tudi motiv odhajajočega partnerja ter enako število otrok, pojavlja pa se še podobna motivika nekaterih ljudskih običajev, le da jo je Cankar v nasprotju z Zolajem največkrat demotiviral. Ločnico med njima pomeni tudi različno pojmovanje habitata, ki pri slovenskem pisatelju junakov ne zlomi.Literatura
Jacques Allard (1978). Zola, Le Chiffre du Texte, lecture de L’Assommoir, Presses universitaires de Grenoble.
Norbert Bachleitner (1993). Der englische und französische Sozialroman des 19. Jahrhunderts und seine Rezeption in Deutschland. Amsterdam, Atlanta: Editions Rodopi.
Mikhail Bahtin (1970). L'œuvre de François Rabelais et la culture populaire au Moyen Age et sous la Renaissance. Pariz: Editions Gallimard.
Roland Barthes (1966). »Introduction à l’analyse structurale des récits.« Communications 8, str. 1–27.
France Bernik (1977). »Roman Ivana Cankarja v luči impresionistične in simbolistične poetike.« Slavistična revija XXV, kongresna številka, str. 135–160.
Denis Bertrand (1983). »La figuration spatiale dans uti incipit de Zola : un problème de référentialisation.« Fabula 2, str. 95–106.
Ivan Cankar (1971). Na klancu. V: Zbrano delo X. Ur. Janko Kos. Ljubljana: DZS. (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev).
Andrea Del Lungo (1993). »Pour une poétique de l’incipit.« Poetique 94, str. 131–152.
Beatrice Desgranges, Patricia Carles (1989). L’Assommoir. Poitiers: Editions Natlian.
Philippe Hamon (1968). Zola, romancier de la transparence. Europe XLVI, april–maj, str. 385–391.
Philippe Hamon (1991). La description littéraire. Pariz: Editions Macula.
Janko Kos (1971). »Opombe.« V: Ivan Cankar, Zbrano delo X. Ljubljana: DZS.
Janko Kos (1987). Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete in Partizanska knjiga.
Julia Kristeva (1969). Sèméiotikè : Recherches pour une sémanalyse. Pariz: Editions du Seuil.
Boris Merhar (1949). »Opombe.« V: Ivan Cankar, Na klancu (Klasje 18–19). Ljubljana: CZ.
Hans-Jörg Neuschäfer (1976). Populärromane im 19. Jahrhundert. München: Wilhelm Fink Verlag.
Fran Petrè (1947). Rod in mladost Ivana Cankarja. Ljubljana: SKZ.
Dušan Pirjevec (1964). Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: CZ.
Claude Seassau (1989). Émile Zola. Le réalisme symbolique. Pariz: José Corti.
Tone Smolej (1996/97). »Cankar kot sprejemnik Zolajevega romana L’Œuvre.« Jezik in slovstvo XLII/1, str. 21–30.
Émile Zola (1961). L’Assommoir. V: Les Rougon-Macquart II, édition intégrale publiée sous la direction d’Armand Lanoux, études, notes et variantes par Henri Mitterand. Pariz: Gallimard. (Bibliothèque de la Pléiade).
Émile Zola (1964). Germinal. V: Les Rougon-Macquart III, édition intégrale publiée sous la direction d'Armand Lanoux, études, notes et variantes par Henri Mitterand. Pariz: Gallimard. (Bibliothèque de la Pléiade).
Émile Zola (1964). Beznica. Prev. Ivan Skušek. Ljubljana: CZ.
Émile Zola (1970). Trebuh Pariza. Prev. France Šušteršič. Ljubljana: CZ.
Émile Zola (1894). Der Todtschlager. Vollständige Übersetzung von Willibald König. Neu durchgesehen von Armin Schwarz. Budimpešta: Gustav Grimm’s Verlag.
