Avtobiografija, fikcija in roman: o možnostih žanra »roman kot avtobiografija«
Ključne besede:
slovenska književnost, literarni žanri, avtobiografija, avtobiografski roman, fikcija, Kovačič, Lojze, Pirjevec, NedeljkaPovzetek
Kristalni čas Lojzeta Kovačiča (1990) in Zaznamovana Nedeljke Pirjevec (1992) sta žanrsko mešani deli, ki nadaljujeta izročilo eksistencialistično-modernističnih pripovednih vzorcev in avtobiografskega modernizma in odstopata od aktualnih postmodernističnih teženj v literaturi na začetku 90. let. Sprejeti sta bili kot romana, njuna sintetična žanrskost pa ustreza tudi nefikcijskemu žanru avtobiografije. Prispevek se zavzema za uvedbo žanrskega razreda »roman kot avtobiografija«, ki združuje besedili/a s podobnim prepletom fikcijskih in nefikcijskih značilnosti. Umestitev obeh besedil v novi žanrski razred, ki priznava uveljavljeno postmoderno prakso, da ni vsa literatura le fikcijska, skuša utemeljiti s pomočjo pragmatičnega modela za razločevanje fikcije in nefikcije.Literatura
Ingrid AICHINGER, 1989: »Probleme der Autobiographie als Sprachkunstwerk.« V: Niggl (ur.), 1989. 170–199.
Linda ANDERSON, 2001: Autobiography. London–New York: Routledge.
Mihail BAHTIN, 1982: »Oblike časa in kronotopa v romanu: skice iz zgodovinske poetike.« V: Teorija romana. Ljubljana: Cankarjeva založba. 219–370.
Silvija BOROVNIK, 1995: Pišejo ženske drugače? Ljubljana: Mihelač.
Pierre BOURDIEU, 2000: »The Biographical Illusion. V: P. du Gay – J. Evans – P. Redman (ur.): Identity. London–Thousand Oaks–New Delhi: Sage. 297–303.
Ralph COHEN (ur.), 1989: The Future of Literary Theory. New York–London: Routledge.
Dorrit COHN, 1999: The Distinction of Fiction. Baltimore–London: The Johns Hopkins University Press.
Paul John EAKIN, 1992: Touching the World: Reference in Autobiography. Princeton: Princeton University Press.
Umberto ECO, 1999: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Prev. Vera Troha. Ljubljana: LUD Literatura.
Almut FINCK, 1995: „Zur Theorie und Geschichte der Autobiographie.« V: M. Pechlivanos (ur.): Einführung in die Literatunvissenschaft. Stuttgart–Weimar: Metzler. 283–293.
Gérard GENETTE, 1991: Fiction et diction. Pariz: Seuil.
Igor GRDINA, 1994: Avtobiografska književnost pri Slovencih v dvajsetem stoletju: doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike.
Claudia GRONEMANN, 1999: »’Autofiction’ und das Ich in der Signifikantenkette: Zur literarischen Konstitution des Autobiographischen Subjekts bei Serge Doubrovsky.« Poetica, 31, št. 1–2. 237–262.
Miran HLADNIK, 1989: »Majcnov avtobiografski fragment med spomini in podoživljanjem: (poskus transformacijske literarne analize).« Slavistična revija, 37, št. 4. 463–469.
Wolfgang ISER, 1989: »Towards a Literary Anthropology.« V: Cohen (ur.), 1989. 208–228.
Marko JUVAN, 1994/95: »Iz 80. v 90. leta: slovenska literatura, postmodernizem, postkomunizem in nacionalna država.« Jezik in slovstvo, 40, št. 1–2. 25–33.
---, 2002: »Žanrska identiteta in medbesedilnost.« Primerjalna književnost, 25, št. 1. 9–26.
---, 2003: »Fikcija in zakoni (Komentarji k primeru Pikalo).« Primerjalna književnost, 26, št. 1. 1–20.
Mateja KOMEL SNOJ – Lojze KOVAČIČ, 1994: »Komaj se rodimo, že pripadamo.« Literatura, 6, št. 38–39. 24–44.
Alenka KORON, 1991: »Prispevki za žanrsko skico Kovačičevega pisateljskega opusa.« Literatura, 3, št. 13. 62–74.
Lojze KOVAČIČ, 1981: Pet fragmentov. Ljubljana: Cankarjeva založba.
---, 1990: Kristalni čas. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Peter LAMARQUE – Stein Haugom OLSEN, 1994. Truth, Fiction, and Literature: A Philosophical Perspective. Oxford: Clarendon Press.
Ženja LEILER – Nedeljka PIRJEVEC, 1993: »Ljubezen in smrt sta zmeraj v paru.« Literatura, 5, št. 26–27. 44–53.
Michael LÖSCHNIGG, 1999: »’The Prismatic Hues of Memory’: Autobiographische Modellierung und die Rhetorik der Erinnerung in Dickens’ David Copperfield.« Poetica, 31, št. 1–2. 175–200.
Paul de MAN, 1984: »Autobiography as De-facement.« V: The Rhetoric of Romanticism. New York: Columbia University Press. 67–81.
Klaus-Detlef MÜLLER, 1983: »Probleme der Gattungsgeschichtsschreibung literarischer Zweckformen – am Beispiel der Autobiographie.« V: Textsorten und literarische Gattungen: Dokumentation des Germanistentages in Hamburg vom 1. bis 4. April 1979. Hrsg. vom Vorstand d. Vereinigung d. Dt. Hochschulgermanisten. Berlin: E. Schmidt. 293–304.
Irmgard NICKEL-BACON – Norbert GROEBEN – Margrit SCHREIER, 2000: »Fiktionssignale pragmatisch: Ein medienübergreifendes Modell zur Unterscheidung von Fiktion(en) und Realität(en).« Poetica, 32, št. 3–4. 267–299.
Gunther NIGGL (ur.), 1989: Die Autobiographie: Zu Form und Geschichte einer literarischen Gattung. Darmstadt: Wissenschaftliche Buchgesellschaft.
Nedeljka PIRJEVEC, 1992: Zaznamovana. Maribor: Obzorja.
Jean-Marie SCHAEFFER, 1989: »Literary Genres and Textual Genericity.« V: Cohen (ur.), 1989. 167–187.
Oliver SILL, 2001: Literatur in der funktional differenzierten Gesellschaft: Systemtheoretische Perspektiven auf ein komplexes Phänomen. Wiesbaden: Westdeutscher Verlag.
Sidonie SMITH – Julia WATSON, 2001. Reading Authobiography: A Guide for Interpreting Life Narratives. Minneapolis–London: University of Minnesota Press.
Julia SOZINA, 2002: »Avtor in glavna literarna oseba v slovenskem avtobiografskem romanu sedemdesetih in osemdesetih let 20. stoletja.« Slavistična revija, 50, št. 2. 199–217.
Jean STAROBINSKI, 1971: »The Style of Autobiography.« V: S. Chatman (ur.): Literary Style. London–New York: Oxford University Press. 285–294.
Mihaly SZEGEDY-MASZAK, 1986: »The Life and Times of the Autobiographical Novel.« Neohelicon, 12, št. 1. 83–104.
Rudi ŠELIGO – Nedeljka PIRJEVEC, 1997: »Pogovor z Nedeljko Pirjevec.« Nova revija, 16, št. 183–184. 109–130.
Alojzija ZUPAN SOSIČ, 2001: Sodobni slovenski roman ob koncu stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
