O etiki in o njenem prevajanju v jezik književnosti

  • Ivan Verč
Ključne besede: etika, meta-etika, dejanje ubeseditve, diskurzivnost jezika, literarna veda

Povzetek

V književnosti se etično dejanje izrisuje kot spopad z mejami diskurzivnosti jezika oziroma z možnostmi, ki jih jezik ponuja v procesu ubesedovanja stvarnosti. Možnost zahteva izbiro, za subjekt besednega ustvarjalnega procesa pa je izbira dejanje ubeseditve. Specifiko njegovega pojavljanja je opisala predvsem »trda« literarna veda 20. stoletja. Prej kot o meta-etičnem »prevajanju« teoretsko-filozofskih koncepcij v jezik literature je zato mogoče govoriti o samostojni etični izbiri bivanja v besedi. Pot k etiki ubesedovanja stvarnosti je literatura nakazala veliko prej kot ostale kategorije humanističnega mišljenja.

Literatura

Bahtin, Mihail M. »K filosofii postupka.« Filosofija i sociologija nauki i tehniki. Ežegodnik (1984–1985): 80–160.

Brodskij, Iosif. »Predislovie.« Platonov, Andrej. Kotlovan. Ann Arbor: Ardis Publishers, 1973–1979. 5–7.

Deleuze, Gilles. Le pli: Leibniz et le baroque. Pariz: Minuit, 1988.

– – –. Cours Vincennes, 29. 4. 1980. http://www.webdeleuze.com/php [1. 3. 2006].

Gadamer, Hans-Georg. Gesammelte Werke. Zv. 1. Hermeneutik: Wahrheit und Methode. Tübingen: J. C. B. Mohr, 1990.

– – –. Resnica in metoda. Prev. Tomo Virk. Ljubljana: LUD Literatura, 2001.

Iannotta, Daniella. »Prefazione all’edizione italiana: Memoria del tempo. Tempo della memoria.« Ricoeur, Paul. La memoria, la storia, l'oblio. Milano: Raffaello Cortina Editore, 2003. 11–24. [Izvirnik: Le mémoire, l'historie, l’oubli. Pariz: Éditions du Seuil, 2000.]

Juvan, Marko. »Dialogi 'mišljenja' in 'pesništva' ter teoretsko-literarni hibridi. Poskus uvoda.« Teoretsko-literarni hibridi: o dialogu literature in teorije. Povzetki referatov. Tretji mednarodni komparativistični kolokvij. Ur. M. Juvan in Jelka Kernev Štrajn. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2005. 11–19.

Kovács, Árpád. Personal'noe povestvovanie: Puškin. Gogol’. Dostoevskij. Frankfurt ob Majni: Peter Lang, 1994.

Miłosz, Czesław. »Saligia. Acedia.« Nova revija 17.196–197 (1998): 229–242.

Percov, N. V. »O poslednem sonete Puškina.« Logičeskij analiz jazyka. Jazyki étiki. Ur. N. D. Artjunova. Moskva: Jazyki russkoj kul’tury, 2000. 399–405.

Ragozina, I. F. »Logika étičeskih rassuždenij v romane Prestuplenie i nakazanie i specifika ih jazykovogo vyraženija.« Logičeskij analiz jazyka. Jazyki étiki. Ur. N. D. Artjunova. Moskva: Jazyki russkoj kul’tury, 2000. 313–318.

Smirnov, Igor. »Poezija vs. proza: dva tipa rekurrentnosti.« Wiener Slawistischer Almanach 15 (1985): 255–280.

Tugendhat, Ernst. Problemi di etica. Torino: Einaudi, 1987. [Izvirnik: Probleme der Ethik. Stuttgart: Philipp Reclam Jr., 1984.]

Verč, Ivan. »Dialoške prvine Lotmanove strukturalne poetike.« Slavistična revija 53.3 (2005): 317–329.

– – –. »Subjekt izjave kot predmet raziskovanja književnosti.« Kako pisati literarno zgodovino danes? Razprave. Ur. Darko Dolinar in Marko Juvan. Ljubljana: ZRC SAZU, 2003. 213–226.

– – –. »Osservazioni sul realismo.« Per Rossanna Platone. Contributi sulla letteratura russa tra Ottocento e Novecento. Ur. Damiano Rebecchini – Laura Rossi. Milano: Massimo Valdina Editore, 2004. 3–27.

Objavljeno
2017-09-27