Neoheliconove lokalne tradicije in sedanje strategije

Povzetek

Najbolj znan dosežek primerjalne literarne vede na Madžarskem je revija Neohelicon. Njen prvotni namen je bilo podpiranje projekta »Primerjalna zgodovina književnosti v evropskih jezikih«, zbirke, ki je začela izhajati pod pokroviteljstvom Mednarodne zveze za primerjalno književnost (ICLA). Revijo in projekt ICLA je povezoval eden od njenih ustanovnih urednikov, György Mihály Vajda, zanesenjaški organizator revije pa tudi primerjalne literarne zgodovine. Naslov in podnaslov revije poudarjata lokalne in regionalne tradicije primerjalne književnosti – namreč reviji Helicon, ki so jo v tridesetih letih 20. stoletja izdajali in tiskali v Debrecenu na Madžarskem, in Acta Comparationis Litterarum Universarum, pravi poliglotski časopis, ki je med letoma 1877 in 1888 izhajal v Koloszváru na Madžarskem (danes Cluj v Romuniji). Acta so predstavljala izziv literarnemu nacionalizmu velikih evropskih sil, medtem ko je Helicon med mračnimi leti druge svetovne vojne razglašal miroljubna načela svetovne književnosti. – Hugo Meltzl je ustanovil prvi časopis za primerjalno književnost kot izrazito poliglotski forum. Na disciplino je gledal kot na nekaj, kar šele nastaja, in menil, da je v dani situaciji bolj pomembno zbiranje literarnega in folklornega gradiva s kar najširših območij kot pa primerjava tistega, kar je bilo z lahkoto in neposredno dostopno. – Commission Internationale d’Histoire littéraire moderne je bila prva mednarodna zveza za literarne študije in Jean Hankiss je organiziral njen prvi kongres; ta je bil pomemben dogodek v zgodovini primerjalne književnosti kot discipline, zato ker se je osredotočal na metodološka in teoretska vprašanja. Nato se je Hankiss lotil izdajanja prvega mednarodnega časopisa, ki naj bi se ukvarjal s splošnimi problemi, kot so literarna obdobja in zvrsti, vendar je nekaj let pozneje vojna prekinila njegova prizadevanja. – Neohelicon se navezuje na to tradicijo in se poskuša spoprijemati z izzivi, ki jih prinaša sedanja kriza primerjalne književnosti. Uredništvo od samega začetka izdaja tematsko enovite številke in raje podpira diskusije, kot da bi razglašalo končne izsledke, saj je postal v primerjalni književnosti kontekst analize dobesedno globalen – prišli smo v obdobje kolektivnih pristopov. – Poudarek je na literaturah srednje-vzhodne Evrope, v zadnjih letih pa v časopisu dobivajo vedno večji pomen vzhodno-zahodne primerjave in literature vzhodne Azije.