Socialistična in demokratična cenzura v Sloveniji: primer predstave Pupilija papa Pupilo pa Pupilčki
Ključne besede:
literatura in cenzura, slovensko gledališče, slovenska dramatika, gledališke predstave, rekonstrukcija, Jovanović, Dušan, Hrvatin, EmilPovzetek
Sodni procesi proti pisateljem (npr. Matjažu Pikalu in Bredi Smolnikar) ne odpirajo le zanimivih vprašanj o razmerju med literaturo in realnostjo, ampak kažejo tudi določene spremembe oblik cenzure po padcu komunizma. V času socializma (natančneje po l. 1956) je oblast večinoma napadala literarna delo oz. gledališke predstave, kar je avtorjem omogočilo, da so ustvarjali naprej in jim kot disidentom prineslo določeno mero popularnosti. Članek se ukvarja z dvema uprizoritvama Pupilije papa Pupila pa Pupilčkov, ki sta sprožili polemične odzive tako l. 1969 kot ob ponovni postavitvi l. 2006. S pomočjo analize teh reakcij lahko opišemo spremembe v formalnem in neformalnem nadzoru kulturnega polja.Literatura
Bibič, Polde. Izgon. Ljubljana: Nova revija in Slovenski gledališki muzej, 2003.
Lukan, Blaž. »Tri predstave v eni sami.« Delo. 28. september (2006): 13.
Snoj, Jože. »Zavestni ali nezavedni rablji.« Delo. 31. oktober (1969): 5.
Svetina, Ivo. »Prispevek za zgodovino gledališkega gibanja na Slovenskem – Pupilija Ferkeverk.« Razmerja v sodobni slovenski dramatiki. Ur. France Pibernik. Ljubljana: MGL, 1992. 243–283.
Vevar, Rok. »Original, ponovitev in razlika.« Večer. 28. september (2006): 12.
»Zakon o zaščiti živali.« Uradni list RS. 27.43 (2007): 7–16.
Prenosi
Objavljeno
2017-10-04
Številka
Rubrike
Razprave
