Španski pogled na roman <em>Alamut</em> v dobi globalizacije

  • Maja Francé
Ključne besede: slovenska književnost, literarna recepcija, Španija, prevodi v španščino, Bartol, Vladimir, medkulturna komunikacija

Povzetek

Proti koncu 20. stoletja je začel Alamut stopati v medkulturni dialog z različnimi državami v Evropi. Zaradi splošnega ogrožanja islamističnega terorističnega gibanja je doživel politično aktualizacijo, ne nazadnje v Španiji, kjer so se spustili tudi na globljo raven romanesknega literarnega sižeja. Izkazalo se je, da je Alamut kot simbol univerzalnega zanikanja nasilnih režimov in tudi kot prispodoba ogroženosti slovenske identitete in zato nosilec slovenskega sporočila odločno pospešil slovensko-španski kulturno-komunikacijski proces.

Literatura

Bartol, Vladimir. Alamut. Kom. Kenizé Mourad. Barcelona: Muchnik Editores, 1989.

– – –. Alamut. Ljubljana: Sanje, 2001.

– – –. Alamut. Pariz: Phébus, 1988.

– – –. Mladost pri Svetem Ivanu. 1. Svet pravljic in čarovnije. Trst: ZTT EST, 2001.

– – –. Mladost pri Svetem Ivanu. 2. Pot do učenosti. Ljubljana: Sanje, 2006.

– – –. Mladost pri Svetem Ivanu. 3. Romantika in platonika sredi vojne. Ljubljana: Sanje, 2007.

– – –. »Po dvajsetih letih. Opombe k drugi izdaji AlamutaAlamut. Vladimir Bartol. Ljubljana: Sanje 2001. 494–503.

Canals, Jordi. »Camara luciada. Carta desde Liubliana.« Quimera 188/189 (2000): 95.

Casanova, Pascale. La République mondial des Lettres. Pariz: Ed. du Seuil, 1999.

Ferrucio, Fölkel. »Alamut, la fiaba che va lontano.« Il Piccolo (11. 6. 1990): 4.

Francé, Maja. Vladimir Bartols Roman Alamut und seine Rezeption im spanischen Kulturraum. Dunaj 2010. Diplomska naloga.

Fuentes, Eugenio. »Cultura. La Brujula. Vladimir Bartol. Alamut, una novela del antiguo oriente.« La Nueva España 58.17756 (1992): 45.

García, Olga. »Esloveno-español/español-esloveno. Una desigual relación literaria.« Quaderns. Revista de traducció 11 ( 2004): 105–116.

Gombač, Boris M. Trieste–Trst. Zwei Namen, eine Identität. Spaziergang durch die Historiographie der Stadt Triest 1719–1980. Prev. Katja Sturm Schnabl. St. Ingbert: Röhrig Universitätsverlag, 2002.

Gomez Melenchón, Isabel. »Avalancha de biografías de Bin Laden.« La Vanguardia. Suplemento Libros 43.116 (2001): 10.

Gomez, Isabel. »Lecturas para una guerra.« La Vanguardia. Suplemento Magazine 43.132 (2001): 32.

González, Juan Manuel. La nieve en el espejo. Crónicas literarias 1989–1995. Madrid: Libertarias/Prodhufi, 1995.

Hladnik, Miran. Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009.

Jelenčič, Dušan. »Od romantike do realnosti zmaja. Uvodna beseda k tretji knjigi Bartolove Mladosti pri Svetem IvanuMladost pri Svetem Ivanu. 3. Romantika in platonika sredi vojne. Vladimir Bartol. Ljubljana: Sanje, 2007. 9–20.

Juez Gálvez, Francisco Javier. »Historia de la literatura eslovena.« Historia de las literaturas eslavas. Ur. Fernando Presa Gonzáles. Madrid: Ediciones Cátedra, 1997. 499–528.

– – –. »Južnoslovanske književnosti u Španjoljskoj.« Književna smotra. Časopis za svjetsku književnost 3.117 (2001): 53–67.

Juvan, Marko. »Alamut – enciklopedični roman.« Pogledi na Bartola. Ur. Igor Bartož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991. (Novi pristopi). 91–103.

– – –. »Slovenski kulturni sindrom v nacionalni in primerjalni literarni zgodovini.« Slavistična revija 56.1 (2008): 1–17.

– – –. »Svetovni literarni sistem.« Primerjalna književnost 32.2 (2009): 181–212.

Kermauner, Taras. »Vladimir Bartol. Predhodnik današnje slovenske moderne literature.« Demon in Eros / Al Araf. Vladimir Bartol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974. 423–445.

Kos, Janko. »Težave z Bartolom.« Pogledi na Bartola. Ur. Igor Bartož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991. (Novi pristopi). 9–52.

Kos, Janko. Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001.

Kos, Matevž. Poskusi z Nietzschejem. Nietzsche in ničejanstvo v slovenski literaturi. Ljubljana: Slovenska matica, 2003.

Košuta, Miran. »Alamut. Roman – metafora.« Alamut. Vladimir Bartol. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988. 551–611.

– – –. »Svetoivančan v Parizu (in Madridu).« Jadranski koledar (1990): 133–137.

– – –. »Usoda zmaja – ob svetovnem uspehu Bartolovega AlamutaZborovanje slavistov ob stoletnici Frana Ramovša. Ur. Martina Orožen in Irena Orel Pogačnik. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1990. 156–163.

Lech, Iury. »Entre lo sagrado y lo profano.« Diario 16. Suplemento libros 14.4425 (1989): 2.

Lewis, Bernard. Die Assassinen. Zur Tradition des religiösen Mordes im radikalen Islam. Frankfurt ob Majni: Eichborn Verlag, 1989.

Link, Hannelore. Rezeptionsforschung. Eine Einführung in die Methoden und Probleme. Stuttgart, Berlin, Köln in Mainz: Kohlhammer, 1976.

Llatzer, Moix. »El imprevisible libro-talismán.« La Vanguardia 38.614 (1989): 63.

Marín, Paco: »La aventura del fanatismo.« La Vanguardia 38.658 (1989): 40.

Moretti, Franco. Graphs, Maps, Trees: Abstract Models for a Literary History. London in New York: Verso, 2005.

Mourad, Kenizé. »La novela del totalitarismo.« Alamut. Kom. Kenizé Mourad. Barcelona: Muchnik Editores, 1989. 451–453.

Muchnik, Mario. Lo peor no son los autores. Autobiografía editorial 1966–1997. Sevilla: Taller de Mario Muchnik, 2007.

Neuschäfer, Hans-Jörg. »Vom 20. Jahrhundert bis zur Gegenwart.« Spanische Literaturgeschichte. Ur. Hans-Jörg Neuschäfer. Stuttgart in Weimar: Metzler, 2006. 315–432.

Novak Popov, Irena. »Citat perzijske književnosti v Bartolovem romanu AlamutPogledi na Bartola. Ur. Igor Bartož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991. (Novi pristopi). 53–65.

Osset, Miguel. »Crítica. Sorpresas minúsculas.« Quimera 92 (1989): 74.

Paternu, Boris. »Vprašanje recepcije Bartolovega AlamutaPogledi na Bartola. Ur. Igor Bartož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991. (Novi pristopi). 87–89.

Pregelj, Barbara. »Perspektive primerjalne književnosti: pogled iz Španije.« Primerjalna književnost 30.2 (2007): 141–152.

– – –. »Slovenski literarni prevod.« Slavistična revija 54.1 (2006): 111–113.

[Redacción]. »Alamut de Vladimir Bartol.« La Vanguardia 38.644 (1989): 46.

[Redacción]. »Alamut: los primeros terroristas.« Ya. Suplemento 54.16079 (1989): 35.

[Redacción] 1989. »En portada/para leer/Histórica. AlamutLeer 22 (1989): 13.

[Redacción]. »En portada/para leer/Histórica. AlamutLeer 153 (2004): 42.

[Redacción]. »Le temps des assasins.« La Vanguardia 38.304 (1988): 3.

[Redacción]. »Matar en nombre de Dios.« El Periódico de Catalunya 12.3610 (1989): 13.

Sòria, Josep Maria. »Alamut, cuna del guerrero suicida.« La Vanguardia 43.053 (2001): 39.

Sturm Schnabl, Katja: »Speziales Engagement und symbolistische Stilmittel bei Ivan Cankar. Das Werk der Jahrhundertwende aus der Perspektive eines europäisch-slowenischen Autors.« Splet 9. 12. 2009. http://inst.at/trans/7Nr/sturm7.htm.

Škrabec, Simona. »Intercanvi literari entre Catalunya i Eslovènia.« Quaderns. Revista de traducció 11 (2004): 89–104.

– – –. »The Price of Leaving the Anonymity of a ’Small Literature’. Vladimir Bartol, Alamut, 1938.« Interlitteraria 5.10 (2005): 342–358.

Varela Iglesias, M. Fernando. Civilización Española. Dunaj: Facultas, 2002.

Virk, Tomo: »Lik Klementa Juga v delu Vladimirja Bartola.« Pogledi na Bartola. Ur. Igor Bartož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991. (Novi pristopi). 67–75.

– – –. Primerjalna književnost na prelomu tisočletja. Kritični pregled. Ljubljana: ZRC SAZU, 2007. (Studia Litteraria).

Vivas, Angel. »La otra Europa reinvindica su ‘trono’ literario.« El Mundo 15.300 (2004): 62.

Wierlacher, Alois. »Mit fremden Augen oder: Fremdheit als Ferment.« Hermeneutik der Fremde. Ur. Dietrich Krusche in Alois Wierlacher. München: Iudicium, 1990. 51–79.

Zima, Peter V. Komparatistik: Einführung in die vergleichende Literaturwissenschaft. Tübingen: Francke, 1992.

Zupan Arsov, Tadeja. »Okrogla miza o Vladimirju Bartolu. Alamut? Resnično zanimiv, ne pa velik roman.« Delo 62 (2003): 4–5.

Objavljeno
2017-10-16