Knjiga kot dinamičen sistem za komodifikacijo idej in kulturnih praks
Ključne besede:
knjižni sistem, založništvo, ekonomski kapital, kulturni kapital, avtorske pravice, e-knjiga, elektronsko založništvoPovzetek
Kulturni status knjige kot estetske forme in kot medija, ki izmenjuje ideje, je v devetnajstem in dvajsetem stoletju postajal ogrožen, kot ni bil nikoli dotlej. Trdnjavo knjige je oblegala velika množica družbenih in političnih sprememb, zamajalo jo je topništvo različnih množičnih medijev, izzvale pa so jo prav digitalne tehnologije, ki so jo osvobajale njenega fizičnega utelešenja v tiskarskem črnilu na papirju. V devetnajstem stoletju je tovarniška proizvodnja zaznamovala izdelavo knjig in procesi dela stavcev, mehanskega tiska, preloma in vezave so ustvarjali trdo vezana in broširana dela, ki so jih potem v škatlah razpošiljali z ladjami, železnico ali po kopnem po trgovskih poteh imperija. Sam proces izdelave je iz knjige naredil prvi množični medij. Postavljala so se vprašanja o vrednosti knjige v dobi mehanske reprodukcije. Ali je cenenost tiska devalvirala njeno vsebino? Ali naj bo davek na literarno produkcijo? Kakšen status je imela knjiga, ko je postala dostopna vsakemu bralcu? Kaj so sprejemljive meje svobode tiska? – V dvajsetem stoletju je knjigo doletel izziv novih medijev in komunikacijskih tehnologij: z vsako generacijo so bile na voljo hitrejše poti komuniciranja in nova vznemirjenja. Telegraf in poštne usluge, ki so nekoč odigrale osrednjo vlogo v urbanem in ruralnem življenju in so leta 1900 prve prenašale zasebne novice, je nadomestil telefon in po 1990 elektronska pošta. Vsaka naslednja pridobitev je prinašala novosti v oblikah sprostitve, ki so izzvale knjigo. Utopično vizijo najboljše dosegljive knjižnice, v kateri bo sleherno natisnjeno delo dostopno z osebnega računalnika, splet povezanih digitalnih besedil, ki domujejo v računalniškem spominu, je zasenčila zaskrbljenost zaradi cenzure. Založniki posegajo po novih tehnologijah in razpošiljajo elektronsko natisnjene izvode knjig po svetu v nekaj minutah ter izdajajo identične spletne izvode v natančno istem trenutku po vsem svetu. Panoga vzporedno – čeprav malokdaj istočasno – množično proizvaja in distribuira elektronske in broširane knjige. Do konca stoletja je knjiga postala zgolj eden od mnogih možnih načinov komuniciranja idej ali pripovedovanja zgodb; na prelomu stoletja so skrbi o smrti knjige kot fizičnega objekta in posredovalca nacionalnega kulturnega izraza dobivale precejšnjo težo. Je bila knjiga prepočasna za svojo žetev in preobsežna za branje? So se ljudje odvrnili k hitrejšim medijem? Je knjiga forma, ki je prišla iz mode? – V prvem desetletju enaindvajsetega stoletja se nadaljujejo izzivi za status in vrednost knjig. Ali gre za resno skrb ali pa je knjiga trdovratnejša in trajnejša forma, ki jo pisatelji in založniki vsake generacije preoblikujejo, da se prilega njihovemu sodobnemu literarnemu trgu?Literatura
Altbach, Philip G. The Challenge of the Market: Privatization and Publishing in Africa. Oxford: African Books Collective, 1996.
Altbach, Philip G., and Edith S. Hoshino. International Book Publishing: An Encyclopedia. New York and London: Garland, 1995.
Bokova, Irina. “Message from Mrs Irina Bokova, Director-General of UNESCO, on the Occasion of World Book and Copyright Day, 23 April 2010.” Available at: http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=40826&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html (8 Jan 2012).
Brouillette, Sarah. Postcolonial Writers in the Global Literary Marketplace. Basingstoke and New York: Palgrave Macmillan, 2007.
Davis, Robert Murray. The Literature of Post-Communist Slovenia, Slovakia, Hungary and Romania: A Study. Jefferson (NC): McFarland & Co., 2008.
De Bellaigue, Eric. British Book Publishing as a Business since the 1960s: Selected Essays. London: British Library, 2004.
Feltes, N. N. Modes of Production of Victorian Novels. Chicago: University of Chicago Press, 1989.
Horne, Lasse. “Apps: A Practical Approach to Trade and Co-Financed Book Apps.” Publishing Research Quarterly 28.1 (2012): 17–22.
Larrea, Carlota, and Alexis Weedon. “Celebrating Book Culture: The Aims and Outcomes of UNESCO’s World Book and Copyright Day in Europe.” Publishing Research Quarterly 23.3 (2007): 224–34.
Matthews, Nicole, and Nickianne Moody, ed. Judging a Book by Its Cover: Fans, Publishers, Designers, and the Marketing of Fiction. Aldershot and Burlington (VT): Ashgate, 2007.
Mcluhan, Marshall. The Gutenberg Galaxy: The Making of Typographic Man. Toronto: University of Toronto Press, 1962.
Morgan, Nigel J., et al. The Cambridge History of the Book in Britain. Cambridge: Cambridge University Press, 1998–.
Murray, Simone. The Adaptation Industry: The Cultural Economy of Contemporary Literary Adaptation. New York and Abingdon: Routledge, 2011.
Mussinelli, Cristina. “Digital Publishing in Europe: A Focus on France, Germany, Italy and Spain.” Publishing Research Quarterly 26.3 (2010): 168–75.
Parker, George L. The Beginnings of the Book Trade in Canada. Toronto and London: University of Toronto Press, 1985.
Raven, James. The Business of Books: Booksellers and the English Book Trade, 1450–1850. New Haven (CN) and London: Yale University Press, 2007.
Stockmann, Doris. “Free or Fixed Prices on Books – Patterns of Book Pricing in Europe.” The Public 11.4 (2004): 49–64.
Toynbee, Jason. Creating Problems: Social Authorship, Copyright and the Production of Culture. London: Open University, 2001.
Warde, Beatrice. “The Crystal Goblet, or Printing Should Be Invisible.” 1955. Available at: http://gmunch.home.pipeline.com/typo-L/misc/ward.htm (8 Jan 2012).
Weedon, Alexis. “The Economics of Print.” The Oxford Companion to the Book. Ed. Michael Suarez and H. R. Woudhuysen. Oxford: Oxford University Press, 2010.
Williams, Raymond. Communications. Harmondsworth: Penguin, 19763.
Young, Neil. “How Digital Content Resellers Are Impacting Trade Book Publishing.” Publishing Research Quarterly 25.3 (2009): 139–46.
