»Mallarmé in serialistična misel« Hansa Rudolfa Zellerja na preizkušnji – Kako, če sploh, je Mallarmé vplival na serialistično misel?

  • Nikša Gligo
Ključne besede: Hans Rudolf Zeller, Stephane Mallarmé, Le Livre, Roland Barthes, Pierre Boulez, serializem, odprta forma, delo v nastajanju

Povzetek

Zellerjev članek, izvorno objavljen leta 1960, v angleškem prevodu pa štiri leta pozneje, je bil dvomom podvržen že pri samem avtorju, ki je – skoraj na začetku – priznal, da se zaveda nevarnosti »uničenja« Mallarméjevega dela »s sklicevanjem zgolj na sodobno glasbeno situacijo [torej na konec 50. in začetek 60. let 20. stoletja] in spreminjanjem Mallarméja […] v doslej malokrat priznanega predhodnika ’serialistov’. […] Pravzaprav bi se moral naslov članka končati z vprašajem.« Poleg tega, tako Zeller, »instiktivna, naivna koncepcija glasbe in literature kot dveh področij umetniške dejavnosti, ki ju ločuje vitraž, otežuje razumevanje Mallarméjevega pomena v glasbenih terminih«. Kakorkoli že – kot razlog, ki naj upraviči odsotnost vprašaja, Zeller kritizira literaturo, ki spremlja dobo serializma, saj da je bistveno preveč osredotočena na reportažnost, namesto da bi sledila Mallarméjevi več kot pol stoletja oddaljeni viziji. Za Zellerja je »serialna« glasba, ki se umešča v »odločno borbo za razvoj absolutnega jezika, novih principov in primernejšo koncepcijo glasbenega dela«. Ob tem se osredinja zlasti na Mallarméjevi deli, ki ustrezata njegovi teoriji, in sicer »Un Coup de Dés jamais n’abolira le Hasard« in nedokončani (pa tudi nedokončljivi) projekt Le Livre, katerega vpliv izpričuje kompozicijska poetika Pierra Bouleza s konca 50. in začetka 60. let 20. stoletja. A njegova Tretja klavirska sonata je bliže aleatoriki kot serializmu v strogem pomenu besede. Odprtost kompozicije, ki predstavlja nekakšno delo v nastajanju, se morda opira na Mallarméjevo Le Livre, toda Boulez je delo začel komponirati, že preden se je seznanil z Mallarméjevo zamislijo. Vseeno je ta zamisel pustila sled na nekaterih Boulezovih teoretskih konceptih, ki obravnavajo avtorjevo anonimnost in odpravljanje vseh avtorskih sledi iz tako imenovanega dela/kompozicije.

Literatura

Bandur, Markus. Aesthetics of Total Serialism. Contemporary Research from Music to Architecture. Basel, Boston, Berlin: Birkhäuser, 2001.

Barthes, Roland. “The Death of the Author.” Image – Music – Text. Ed. and trans. Stephen Heath. New York: Hill and Wang, 1977. 142–148.

Blumröder, Christoph von. “Serielle Musik” [1985]. Terminologie der Musik im 20. Jahrhundert. Ed. Hans Heinrich Eggebrecht. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 1995. 396–411.

Boulez, Pierre. “Zu meiner III. Sonate.” Darmstädter Beiträge zur Neuen Musik. Bd. III. Ed. Wolfgang Steinecke. Mainz: Schott, 1960. 27–40.

– – –. “Sonate ‘que me veux-tu’ (Troisième sonate).” Points de repère. Paris: Christian Bourgois Éditeur, 1981. 151–163.

Breatnach, Mary. Boulez and Mallarmé. A Study in Poetic Influence. Hants; Brookfield, Vermont: Scolar Press/Ashgate Publishing 1996.

Carpenter, William. “Le Livre of Mallarmé and James Joyce’s Ulysses.” Mallarmé in the Twentieth Century. Ed. Robert Greer Cohn. London: Associated University Press, 1998. 187–202.

Cope, David H. New Directions in Music. Dubuque, Iowa: Wm. C. Brown Company Publishers, 19762.

Čačinovič, Nadežda. “Does Everything Exist to End Up in a Book? Mallarmé and the Aftermath.” Ars & humanitas 4.1–2 (2010): 10–19.

Gieseler, Walter. Komposition in 20. Jahrhundert. Details. Zusammenhänge. Celle: Moeck Verlag, 1975.

Goehr, Lidya. The Imaginary Museum of Musical Works. An Essay in the Philosophy of Music. Oxford: Clarendon Press, 1992.

Greer Cohn, Robert (ed.). Mallarmé in the Twentieth Century. London: Associated University Press, 1998.

Häusler, Josef. Musik im 20. Jahrhundert von Schönberg zu Penderecki. Bremen: Carl Schünemann Verlag, 1969.

Hirsbrunner, Theo. Pierre Boulez und sein Werk. Laaber: Laaber-Verlag, 1985.

Hopkins, G. W., Paul Griffiths. “Boulez, Pierre.” Grove7. V. IV (Borowski–Canobbio). 2001. 98–108.

Krenek, Ernst. “Serialism.” Dictionary of Twentieth-Century Music. Ed. John Vinton. London: Thames & Hudson, 1974. 670–674.

Morgan, Robert P. “Serial Music.” The New Harvard Dictionary of Music. Ed. Don Michael Randel. Cambridge, Mass.; London: The Belknap Press, 1986. 741–743.

Noé, Günther von. “Terminologie der seriellen Musik.” Neue Zeitschrift für Musik 10 (1964): 422–424.

Polieri, Jacques. “Le Livre de Mallarmé: A Mise en Scène.” Short Schrift. Notes on News, Art, Pop Culture, Politics, and Ideas Big and Small (Friday, July 18, 2008). http://short-schrift.blogspot.com/2008/07/mallarm-and-book-of-books.html. (Access July 14, 2014.)

Scherer, Jacques. Le Livre de Mallarmé. Nouvelle édition, revue et augmentée. Paris: Éditions Gallimard 1977.

Schnebel, Dieter. Denkbare Musik. Schriften 1952–1972. Köln: Verlag M. DuMont Schauberg, 1972.

Sonnenfeld, Albert. “Mallarmé and His Musicians Webern and Boulez.” Mallarmé in the Twentieth Century. Ed. Robert Greer Cohn. London: Associated University Press, 1998. 104–116.

Stoïanowa, Iwanka. “‘Pli selon pli’. Portrait de Mallarmé.” Musique en jeu 11 (June 1973): 75–98.

– – –. “La Troisième sonate de Boulez et le projet mallarméen du Livre.” Musique en jeu 16 (November 1974): 9–28.

– – –. “Boulez et Mallarmé.” Geste – Texte – Musique. Paris: Union générale d’éditions, 1978. 95–156.

Zeller, Hans Rudolf. “Mallarmé und das serielle Denken.” Die Reihe. Information über serielle Musik. Eds. Herbert Eimert and Karlheinz Stockhausen. Vol. 6 (= Sprache und Musik). Vienna: Universal Edition, 1960. 5–29.

– – –. “Mallarmé and Serialist Thought.” Trans. Margaret Shenfield. Die Reihe. A Periodical Devoted to the Developments in Contemporary Music. Eds. Herbert Eimert and Karlheinz Stockhausen. Vol. 6 (= Speech and Music). Bryn Mawr, Pennsylvania: Theodor Presser Company, 1964. 5–32.

– – –. “Medienkomposition nach Cage.” John Cage. Musik-Konzepte. Sonderband. Eds. Heinz-Klaus Metzger and Rainer Riehn. Munich: Edition Text+Kritik, 1978. 107–131.

Objavljeno
2017-11-01
Rubrike
Tematski sklop