Medbesedilnost in retoričnost baročne asketično-meditativne proze Poljanskega rokopisa
Ključne besede:
slovenska književnost, krščanstvo, nabožna književnost, barok, rokopisi, Poljanski rokopis, meditativna proza, medbesedilnost, retorične figurePovzetek
Obsežno asketično-meditativno rokopisno besedilo s konca 18. stoletja, t. i. Poljanski rokopis, je nastalo po eni od nemških priredb Jezusovega življenja, klasičnega dela pasijonske katoliške literature duhovne izgradnje, ki v središče postavlja meditativno motrenje Jezusovega trpljenja. Motivacija za nastanek besedila je bila njegova funkcionalnost, cilj, da naslovnika vodi k odločitvi za asketsko krščansko življenje, obenem pa dajejo številne retorične in medbesedilne figure besedilu literarni značaj. V besedilu lahko analiziramo plast seznanjanja s svetopisemsko zgodbo, ki je medbesedilno prenesena in dopolnjena s specifikatorji, plast implicitnega in eksplicitnega nepodcenjujočega argumentativnega prepričevanja in poučevanja ter plast doseganja neposrednega sodoživljanja z učlovečenim Jezusom, grajena na medbesedilnih in retoričnih figurah – zadnja plast predstavlja doseganje osnovnega namena besedila.Literatura
Brückner, Wolfgang. »Thesen zur literarischen Struktur des sogenannt Erbaulichen«. Literatur und Volk im 17. Jahrhundert: Probleme populärer Kultur in Deutschland. Ur. Wolfgang Brückner. Wiesbaden: Harrassowitz, 1985. 499–507.
Frauhammer, Krisztina. »Die Rolle der Landschaftsbeschreibung in Martin von Cochems Christusbiografie«. Symbolhaltige Naturlandschaften und Naturwahrzeichen in historischen Siedlungsregionen mit Deutschen im östlichen Europa. Ausgewählte Aspekte. Ur. Michael Prosser-Schell. Münster – New York: Waxmann, 2014. 185–194.
Friedrich, Gerhard, Krause, Gerhard: »Erbauung I«. Theologische Realenzyklopädie 10. Ur. Gerhard Krause in Gerhard Müller v sodelovanju s Horstom Robertom Balzem et al. Berlin – New York: W. de Gruyter, 1982. 18–28.
Grabner, Elfride. Verborgene Volksfrömmigkeit: Frühe und volksbarocke Christusapokryphen in Wort- und Bildzeugnissen. Dunaj – Köln – Weimar: Böhlau, 1997.
Hamm, Berndt. Hieronymus-Begeisterung und Augustinismus vor der Reformation. Augustine, the Harvest, and Theology (1300–1650). Ur. Kenneth Hagen. Leiden – New York – Kopenhagen – Köln: E. J. Brill, 1990.
Juvan, Marko. Vezi besedila: študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000.
Kač, Milica. »Mehthilda Magdeburška«. Dr. Milica Kač (1953–2014). Spominski zbornik. Ur. Gorazd Kocijančič. Ljubljana: KUD Logos, 2015. 39–44.
Köpf, Ulrich. »Passionsfrömmigkeit«. Theologische Realenenzyklopädie 27. Ur. Gerhard Krause in Gerhard Müller. Berlin: Walter der Gruyter, 1997. 722–764.
Krašovec, Jože. »Značilnosti novega slovenskega prevoda Svetega pisma«. Bogoslovni vestnik 57.1–2 (1997): 3–12.
Moser, Oskar. »Die fünfzehn geheimen Leiden Christi. Nach einer mündlichen Überlieferung aus Kärnten«. Österreichische Zeitschrift für Volkskunde XLVI.95.4 (1992): 483–494.
Nicol, Martin. »Meditation II«. Theologische Realenzyklopädie 22. Ur. Gerhard Krause in Gerhard Müller. Berlin – New York: W. de Gruyter, 1992. 337–353.
Ogrin, Matija. »Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja«. Slavistična revija 59.4 (2011): [385]–399.
– – –. »Navezave na evropska literarna obzorja v baročnem slovenskem slovstvu«. Svetovne književnosti in obrobja. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. 221–232.
Poljanski rokopis. Jezusovo življenje v sto postavah. Register slovenskih rokopisov 17. in 18. stoletja. Ms 023. Splet. 24. 1. 2017.
Procopé, John, Mohr, Rudolf, Wulf, Hans. »Erbauungsliteratur«. Theologische Realenzyklopädie 10. Ur. Gerhard Krause in Gerhard Müller. Berlin – New York: W. de Gruyter, 1982. 28–83.
Signer, Leutfrid. Martin von Cochem. Eine große Gestalt des rheinischen Barock. Seine literarhistorische Stellung und Bedeutung. Wiesbaden: Steiner, 1963.
Scherer, Wilhelm. Geschichte der deutschen Literatur. Berlin: Weidmann, 1908.
Stahl, Hans. Pater Martin von Cochem und das Leben Christi. Bonn: Peter Haustein, 1909.
Žejn, Andrejka. »Jezik Poljanskega rokopisa – jezik rokopisa ne prehodu med 17. in 18. stoletjem.« Slavistična revija 64.4 (2016): [407]–425.
