Maksim Grek kot utemeljitelj izvirne slovanske duhovne poezije

  • Neža Zajc
Ključne besede: literatura in religija, duhovna poezija, Maksim Grek, pravoslavna teologija, bizantinska himnografija, slovanska tradicija, liturgija, molitev

Povzetek

Maksim Grek je v svoje spise na izviren način vpletal verzne fragmente bizantinske himnografije, ki predstavljajo sestavni del njegove teološke argumentacije pravoslavne vere. Ker je v osebni obliki starocerkvenoslovanščine (idiolektu) ustvaril teološke in liturgične termine, analogne tistim v grških spisih in liturgični praksi od 9. do 12. stoletja, je njegov opus, ki odraža avtorjevo ustvarjalnost, mogoče razumeti kot temeljno knjižno delo v renesančnem času, zaznamovano z globoko posvečenostjo in napisano v slovanskem jeziku. Zato Maksim Grek predstavlja utemeljitelja nabožne literature, še zlasti pa izvirne duhovne poezije. S posebno recepcijo svetosti Božje Matere, ki je najbolj prepoznavna v njegovih molitvah, je združil različne (hagiografske, ikonografske, liturgične) vire krščanskega znanja in zaokrožil svoj svetovni nazor z značilnim humanističnim patosom. Nedvomno pa so ga najbolj navdihovali bizantinska in atoška duhovna tradicija ter bogastvo svetopisemskega sporočila.

Literatura

PRIMARNI VIRI

Sankt Peterburg: RNB: sof. 1498.

Moskva: RGB. F. 274, № 302.

Moskva: GIM, Uvar. 85, Šuk. 4.

Pariz: Bibliothèque nationale, BNr: Mss. Slave 123.

LITERATURA

Ambrogio. Opera omnia di Sant’Ambrogio. Inni. Inscrizioni. Frammenti. Milano: Biblioteca Ambrosiana; Roma: Citta nuova editrice, 1994.

Bornert, René. Les commentaires byzantins de la divine liturgie du VIIe au XVe siècle. Pariz: Institut français d’études byzantines, 1966.

Buckler, Georgina. Anna Comnena. Oxford: Clarendon Press, 1929.

Bulanin, D. M. »Maksim Grek: grečeskij pisatelj ili moskovski knižnik?«. Studia Slavica et Balcanica Petropolitana 2.22 (2017): 85–98.

Confessor, Maximus. The Life of the Virgin. Ur. Stephen J. Shoemaker. London in New Heaven: Yale University Press, 2012.

Čudotvornye ikony Presvjatoj Bogorodicy. Kratkoe opisanie. Ikonografija. Tropari i molitvy. Molitvennaja tradicija. Ur. S. Aleksejev. Sankt Peterburg: Bibliopolis, 2010.

Delumeau, Jean. La civilisation de la renaissance. Les grandes civilisations. Pariz: Arthaud, 1984.

Denissoff, Eliah. Maxime le Grec et l’Occident. Contribution à l’histoire de la pensée religieuse et philosophique de Michel Trivolis. Louvain: Desclée de Brouwer; Pariz: Bibliothèque de l’Université, 1943.

Ferreri, Luca. Marco Musuro. Turnhout: Brepols, 2014.

Fomenko, K. »Osobennosti bogosluženija Grečeskoj cerkvi (iz zametok putešestvennika v Sv. Zemlju)«. Trudy Kijevskoj Duhovnoj akademii (1895): 154–155.

Garin, Eugenio. Spisi o humanizmu in renesansi. Prevedel Srečko Fišer. Ljubljana: ŠKUC, Filozofska fakulteta, 1993.

Graikon, Agion Maksimon. Apanta agion Maksimon Graikon. Logoi. Vatopedion: Iera Megiste Mone Vatopaidion, 2017.

Grek, Maksim. Sočinenija. 1. Moskva: Indrik, 2008.

– – –. Sočinenija. 2. Moskva: Rukopisnye pamjatniki drevnej Rusi, 2014.

Ivanov, A. I. Literaturnoe nasledie Maksima Greka. Leningrad: Nauka, 1969.

Jagić, Vatroslav. Razsuždenija južnoslavjanskoj i russkoj stariny o cerkovno-slavjanskom jazyke. Sankt Peterburg: Tipografija akademii nauk, 1896.

Jakobson, Roman. »Methodius’ Canon to Demetrius of Thessalonica and the Old Church Slavonic Hirmoi«. Sbornik praci filosofske fakulty Brněnske university F9.XIV (1965): 115–121.

– – –. »Commemoration of Christ’s Saint and Great Martyr Demetrius«. Selected Writings – Early Slavic Paths and Crossroads. New York, London, Berlin: Walter de Gruyter, 1985. 286–347.

Kaštanov, S. M. »K istorii russko-grečeskih kul’turnyh svjazej v XVI v.«. Mocxobia. Problemy vizantijskoj i novogrečeskoj filologii. K 60-letiju B. L. Fonkiča. Moskva: Indrik, 2001. 209–218.

Košir, Niko. »Spremna beseda in opombe«. Dante Alighieri. Pekel. Prevedel Alojz Gradnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959. 201–257.

Latyšev, Basilius. Menologii byzantini saeculi X supersunt. 2. Sankt Petersburg: Akademia nauk, 1912. 374–383.

Le Mont Athos et l’Empire byzantine. Trésors de la Sainte Montagne. Pariz: Petit Palais-Musée de Beaux-Arts de la Ville de Paris, Paris-Musées, 2009.

Lihačev, D. S. Poetika drevnerusskoj literature. Leningrad: Nauka, 1967.

– – –. Issledovanija po drevnerusskoj literature. Leningrad: Nauka, 1986.

Lotman, Jurij. M. Analiz poetičeskogo teksta. Leningrad: Nauka, 1972.

Louth, Andrew. »’From Beginning to Beginning’: Endless Spiritual Progress in St Gregory of Nyssa. Lecture at the XXI Conference on the Orthodox Spirituality, Bose 2013«. Enzo Bianchi (ur.). The Proceedings of the XXI International Ecumenical Conference on Orthodox Spirituality »The Ages of the Spiritual Life«. Bose: Monastero di Bose, 2014.

Kazimova, Galina. »Kanon moleben k božestvennomu i poklanjaemomu Paraklitu prep. Maksima Greka: k voprosu ob atribucii i funkcional’noj transformacii«. 5th International Hilandar Conference: Love of Learning and Devotion to God in Orthodox Monasteries. Selected Proceedings. Raška škola. Resource Center for Medieval Slavic Studies. Ohio: The Ohio State University in Beograd: Columbus, 2006. 292–302.

Kovtun, L. S, Sinicyna, N. V. in Fonkič, B. L. »Maksim Grek i slavjanskaja Psaltyr (složenie norm literaturnogo jazyka v perevodčeskoj praktike XVI v.)«. Vostočnoslavjanskie jazyki. Istočniki dlja ih izučenija. Ur. T. M. Skripova. Moskva: Nauka, 1973. 99–128.

Mathew, Gervase. Byzantine Aesthetics. London: John Murray, 1963.

Mclynn, Neil B. Ambrose of Milan. Church and Court in a Christian Capital. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press, 1994.

Molitvoslov. Moskva: Izd. Sretenskogo monastyrja, 1998.

Morison, Stanley. Early Italian Writing-Books. Renaisance to Baroque. Ur. Nicolas Barker. Boston: Library of Congress Catalogue,1990.

Nikiforova, Aleksandra J. Iz istorii Minei v Vizantii (gimnografičeskie pamjatniki VIII–XII vv. Iz sobranija monastyrja svjatoj Ekaterini na Sinae.). Moskva: Izdatel’stvo pravoslavnogo Svjato-Tihonovsko gumanitarnogo universiteta, 2012.

Prohorov, Gelian Mihajlovič. Vizantijskaja literatura XIV v. v drevnej Rusi. Sankt Peterburg: Biblioteka hristianskoj mysli, 2009.

Salaville, Sévérien. Liturgies Orientales (notions générales, éléments principaux). Pariz: Libraire Bloud & Gay, 1932.

Siecienski, Edward. A. The Filioque. A History of a Doctrinal Controversy. Oxford: Oxford University Press, 2010.

Sinicyna, Nina Vasiljevna. Maksim Grek v Rossii. Moskva: Nauka, 1977.

Shoemaker, Stephen J. »Introduction«. Maximus the Confessor, The Life of the Virgin. London, New Heaven: Yale University Press, 2012. 1–35.

Sudnye spiski Maksima Greka i Isaka Sobaki. Moskva: Arheografičeskaja komissija akademii nauk SSSR, 1971.

Ševčenko, Ihor. »On the Greek Poetic Output of Maksim Grek«. Byzantinoslavica LVIII (1997): 1–60.

– – –. »Miscellanea. 5. The Slavic Versions of Maksim Grek’s Greek Poems in the Manuscript Paris Slave 123«. Palaeoslavica VIII (2000): 349–358.

– – –. »The Four Worlds and the Two Puzzles of Maksim the Greek«. Paleoslavica XIX. 2 (2011): 294–304.

Taranovski, K. »Formy obščeslavjanskogo i cerkovnoslavjanskogo stiha v drevnerusskoj literature XI–XIII vv«. American Contributions to the Sixth International Congress of Slavists. 1. Pariz: Mouton, 1968. 377–379.

Terpening, Ronnie H. Lodovico Dolce. Renaissance Man of Letters. Toronto: University of Toronto Press, 1997.

Tillyard, H. J. W. Byzantine Music and Himnography. London: The Faith Press, LTD., Buckingham Street, Sharing Cross, W. C., 1923.

Vinogradov, V. V. Izbrannye trudy. Istorija russkogo literaturnogo jazyka. Moskva: Nauka, 1978.

Wellesz, Egon. »The Akathistos. A Study in Byzantine Hymnography«. Dumbarton Oaks Paper (1955): 143–174.

Zajc, Neža. »Some Notes on the Life and Works of Maxim the Greek (Michael Trivolis, ca 1470 – Maksim Grek, 1555/1556). Part 1: Biography«. Scrinium 11 (2015): 314–325.

– – –. »Some Notes on the Life and Works of Maxim the Greek (Michael Trivolis, ca 1470 – Maksim Grek,1555/1556). Part 2: Maxim the Greek’s Slavic Idiolect«. Scrinium 12 (2016): 375–382.

Objavljeno
2018-05-31