Iz muzeja literarne arheologije: je tragedija okameneli fosil ali živi dinozaver?

  • Krištof Jacek Kozak
Ključne besede: literarne zvrsti, tragedija, postdramsko gledališče, tragični subjekt, tragična akcija, usoda, krivda

Povzetek

V 20. stoletju je enega osrednjih pogledov na tragedijo kot umetniško zvrst predstavljala priljubljena hipoteza Georga Steinerja o smrti tragedije. Originalna in prepričljiva je vzbudila vtis, kot da se žanr in z njim povezana človekova izkušnja iztekata. V obdobju zadnjih petdesetih let, ko se je na uprizoritvenem področju razmahnila postdramska praksa, se je zdelo, da se Steinerjeva hipoteza zgolj potrjuje. Neodvisno od tega pa se je razprava o tragediji ves ta čas intenzivno nadaljevala. Posebej plodovito se je izkazalo prav novo tisočletje, ko so v razpravo o tragediji vstopili teoretiki, kot so Terry Eagleton, Erika Fischer-Lichte, Hans-Thies Lehmann in Simon Critchley. Ne glede na to, da se je tragedije vsak izmed njih lotil s specifičnega stališča – izkustvenega, historičnega, filozofskega ali umetniškega –, je rezultat njihovih ugotovitev enoznačen: tragedija živi tudi danes. V svojih analizah, predstavljenih v pričujočem članku, se lotevajo tradicionalnih pojmov, kot so mit in zgod(b)ovina, junak in subjekt, usoda in krivda ter svoboda in nujnost. Iz njih izpeljujejo tezo, da je tragedija – dobesedno ali preneseno – nedvoumno atribut človekovega stanja, saj »človek obrača, bog pa obrne«. Tragedija – tudi sodobna – opisuje tisto človekovo stanje, ko se ta odloči za akcijo, njenega izida pa ne pozna. Edino, kar ima, je vera in slepo zaupanje vase.

Literatura

Billings, Joshua. Genealogy of the Tragic. Greek Tragedy and German Philosophy. Princeton, NJ: Princeton University Press, 2014.

Critchley, Simon. »I Want to Die, I Hate My Life – Phaedra’s Malaise«. New Literary History 35.1 (2004): 17–40.

Critchley, Simon. Tragedy, the Greeks and Us. London: Profile Books, 2019.

Dokler, Anton. Grško-slovenski slovar. Ljubljana: Knezoškofijski zavod Sv. Stanislava, 1915.

Eagleton, Terry. »Commentary«. New Literary History 35.1 (2004): 151–159.

Eagleton, Terry. Sweet Violence. The Idea of the Tragic. Oxford: Blackwell Publishing, 2003.

Eagleton, Terry. Tragedy. New Haven, CT; London: Yale University Press, 2020.

Fischer-Lichte, Erika. Tragedy’s Endurance. Performances of Greek Tragedies and Cultural Identity in Germany since 1800. Oxford: Oxford University Press, 2017.

Kos, Janko. »K vprašanju o bistvu tragedije«. Primerjalna književnost 19.1 (1996): 1–16.

Kos, Janko. »Problem slovenske tragedije«. Sodobnost 24.8/9 (1976): 727–738.

Kozak, Krištof Jacek. Privlačna usodnost: subjekt in tragedija. Ljubljana: MGL, 2004.

Lehmann, Hans-Thies. »Postdramatische Tragödie. Anmerkungen zum Theater von Tadeusz Kantor«. Kunst ist ein Verbrechen. Tadeusz Kantor, Deutschland und die Schweiz. Ur. Uta Schorlemmer. Nürnberg: Verlag Für Moderne Kunst, 2007.

Lehmann, Hans-Thies. Tragödie und dramatisches Theater. Berlin: Alexander Verlag, 2013.

Lehmann, Hans-Thies. »Tragödie und Performance: Skizzen aus einem work in progess«. Theater des Fragments. Performative Strategien im Theater zwischen Antike und Postmoderne. Ur. Anton Bierl idr. Bielefeld: Transcript-Verlag, 2009. 165–182.

Lehmann, Hans-Thies. »Tragödie und postdramatisches Theater«. Tragödie – Trauerspiel – Spektakel. Ur. Bettine Menke in Christoph Menke. Berlin: Theater der Zeit, 2007. 213–229.

Lewis, Rhodri. »Man of Sorrows: On Terry Eagleton’s ‘Tragedy’«. Splet 7. 2. 2021. https://lareviewofbooks.org/article/man-of-sorrows-on-terry-eagletons-tragedy/

Menke, Christoph. Die Gegenwart der Tragödie. Versuch über Urteil und Spiel. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag, 2005.

Platon. »Zakoni«. Zbrana dela I. Celje: Mohorjeva družba, 2006.

Snoj, Vid, Janko Kos, Lado Kralj in Gorazd Kocijančič. »Smrt tragedije: pogovor o knjigi Georgea Steinerja«. Primerjalna književnost 26.1 (2003): 95–114.

Steiner, George. »A Note on Absolute Tragedy«. Journal of Literature & Theology 4.2 (1990): 147–156.

Steiner, George. Smrt tragedije. Ljubljana: LUD Literatura, 2002.

Steiner, George. »‘Tragedy,’ reconsidered«. New Literary History 35.1 (2004): 1–15.

Young, Julian. The Philosophy of Tragedy. From Plato to Žižek. Cambridge: Cambridge University Press, 2013.

Williams, Raymond. Modern Tragedy. London: Chatto and Windus, 1966.
Objavljeno
2021-06-29
Rubrike
Tematski sklop