Iz muzeja literarne arheologije: je tragedija okameneli fosil ali živi dinozaver?

Avtorji

  • Krištof Jacek Kozak

DOI:

https://doi.org/10.3986/pkn.v44.i2.08

Ključne besede:

literarne zvrsti, tragedija, postdramsko gledališče, tragični subjekt, tragična akcija, usoda, krivda

Povzetek

V 20. stoletju je enega osrednjih pogledov na tragedijo kot umetniško zvrst predstavljala priljubljena hipoteza Georga Steinerja o smrti tragedije. Originalna in prepričljiva je vzbudila vtis, kot da se žanr in z njim povezana človekova izkušnja iztekata. V obdobju zadnjih petdesetih let, ko se je na uprizoritvenem področju razmahnila postdramska praksa, se je zdelo, da se Steinerjeva hipoteza zgolj potrjuje. Neodvisno od tega pa se je razprava o tragediji ves ta čas intenzivno nadaljevala. Posebej plodovito se je izkazalo prav novo tisočletje, ko so v razpravo o tragediji vstopili teoretiki, kot so Terry Eagleton, Erika Fischer-Lichte, Hans-Thies Lehmann in Simon Critchley. Ne glede na to, da se je tragedije vsak izmed njih lotil s specifičnega stališča – izkustvenega, historičnega, filozofskega ali umetniškega –, je rezultat njihovih ugotovitev enoznačen: tragedija živi tudi danes. V svojih analizah, predstavljenih v pričujočem članku, se lotevajo tradicionalnih pojmov, kot so mit in zgod(b)ovina, junak in subjekt, usoda in krivda ter svoboda in nujnost. Iz njih izpeljujejo tezo, da je tragedija – dobesedno ali preneseno – nedvoumno atribut človekovega stanja, saj »človek obrača, bog pa obrne«. Tragedija – tudi sodobna – opisuje tisto človekovo stanje, ko se ta odloči za akcijo, njenega izida pa ne pozna. Edino, kar ima, je vera in slepo zaupanje vase.

Literatura

Billings, Joshua. <em>Genealogy of the Tragic. Greek Tragedy and German Philosophy</em>. Princeton, NJ: Princeton University Press, 2014.

Critchley, Simon. »I Want to Die, I Hate My Life – Phaedra’s Malaise«. <em>New Literary History</em> 35.1 (2004): 17–40.

Critchley, Simon. <em>Tragedy, the Greeks and Us</em>. London: Profile Books, 2019.

Dokler, Anton. <em>Grško-slovenski slovar</em>. Ljubljana: Knezoškofijski zavod Sv. Stanislava, 1915.

Eagleton, Terry. »Commentary«. <em>New Literary History</em> 35.1 (2004): 151–159.

Eagleton, Terry. <em>Sweet Violence. The Idea of the Tragic</em>. Oxford: Blackwell Publishing, 2003.

Eagleton, Terry. <em>Tragedy</em>. New Haven, CT; London: Yale University Press, 2020.

Fischer-Lichte, Erika. <em>Tragedy’s Endurance. Performances of Greek Tragedies and Cultural Identity in Germany since 1800</em>. Oxford: Oxford University Press, 2017.

Kos, Janko. »K vprašanju o bistvu tragedije«. <em>Primerjalna književnost</em> 19.1 (1996): 1–16.

Kos, Janko. »Problem slovenske tragedije«. <em>Sodobnost</em> 24.8/9 (1976): 727–738.

Kozak, Krištof Jacek. <em>Privlačna usodnost: subjekt in tragedija</em>. Ljubljana: MGL, 2004.

Lehmann, Hans-Thies. »Postdramatische Tragödie. Anmerkungen zum Theater von Tadeusz Kantor«. <em>Kunst ist ein Verbrechen. Tadeusz Kantor, Deutschland und die Schweiz</em>. Ur. Uta Schorlemmer. Nürnberg: Verlag Für Moderne Kunst, 2007.

Lehmann, Hans-Thies. <em>Tragödie und dramatisches Theater</em>. Berlin: Alexander Verlag, 2013.

Lehmann, Hans-Thies. »Tragödie und Performance: Skizzen aus einem work in progess«. <em>Theater des Fragments. Performative Strategien im Theater zwischen Antike und Postmoderne</em>. Ur. Anton Bierl idr. Bielefeld: Transcript-Verlag, 2009. 165–182.

Lehmann, Hans-Thies. »Tragödie und postdramatisches Theater«. <em>Tragödie – Trauerspiel – Spektakel</em>. Ur. Bettine Menke in Christoph Menke. Berlin: Theater der Zeit, 2007. 213–229.

Lewis, Rhodri. »Man of Sorrows: On Terry Eagleton’s ‘Tragedy’«. Splet 7. 2. 2021. https://lareviewofbooks.org/article/man-of-sorrows-on-terry-eagletons-tragedy/

Menke, Christoph. <em>Die Gegenwart der Tragödie. Versuch über Urteil und Spiel</em>. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag, 2005.

Platon. »Zakoni«. <em>Zbrana dela I</em>. Celje: Mohorjeva družba, 2006.

Snoj, Vid, Janko Kos, Lado Kralj in Gorazd Kocijančič. »Smrt tragedije: pogovor o knjigi Georgea Steinerja«. <em>Primerjalna književnost</em> 26.1 (2003): 95–114.

Steiner, George. »A Note on Absolute Tragedy«. <em>Journal of Literature & Theology</em> 4.2 (1990): 147–156.

Steiner, George. <em>Smrt tragedije</em>. Ljubljana: LUD Literatura, 2002.

Steiner, George. »‘Tragedy,’ reconsidered«. <em>New Literary History</em> 35.1 (2004): 1–15.

Young, Julian. <em>The Philosophy of Tragedy. From Plato to Žižek</em>. Cambridge: Cambridge University Press, 2013.

Williams, Raymond. <em>Modern Tragedy</em>. London: Chatto and Windus, 1966.

Prenosi

Objavljeno

2021-06-29

Številka

Rubrike

Tematski sklop