Pomen literarne vede pri izvajanju biblioterapije

Avtorji

  • Manca Marinčič

DOI:

https://doi.org/10.3986/pkn.v44.i3.02

Ključne besede:

literarna veda, biblioterapija, branje, naratologija, psihonaratologija, empatija

Povzetek

Danes se zavedamo pomena branja in njegovih učinkov na bralce, saj jih potrjujejo različne študije vpliva branja. Pomena branja ne raziskuje samo literarna veda, ampak je to raziskovalno področje zanimivo tudi za številne druge vede. Z biblioterapijo se raziskovalci ukvarjajo dobrih sto let, njene zasnove pa lahko opazimo že v Bibliji in pri starogrških filozofih. Sodobne raziskave biblioterapije opravljajo predvsem raziskovalci s področij psihiatrije, psihologije, pedagogike in bibliotekarstva. Čeprav so knjige oziroma literatura osrednja komponenta procesa biblioterapije, je med avtorji člankov in samimi izvajalci biblioterapije le malo strokovnjakov z literarnovednega področja. Članek se posveča vlogi literarne vede pri izvajanju biblioterapije, zlasti vprašanju, kako lahko ta ključno prispeva h kvaliteti izbire besedila za izvedbo biblioterapije. Raziskuje, katere strategije preučevanja literarnih besedil lahko uporabimo pri iskanju besedila, da bo to ustrezno vplivalo na udeležence biblioterapije. Za to je pomemben psihonaratološki pristop k izbiri besedila.

Literatura

Armstrong, Paul B. <em>Kako se literatura igra z možgani? Nevroznanost umetnosti in branja</em>. Prev. Igor Žunkovič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015.

Bortolussi, Marisa, in Peter Dixon. <em>Psychonarratology: Foundations for the Empirical Study of Literary Response</em>. Cambridge, New York, NY: Cambridge University Press, 2003.

Carr, Nicholas G. <em>Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja</em>. Prev. Tanja Ahlin. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2011.

Dolinar, Darko. »Od recepcijske teorije k literarni antropologiji«. Spremna beseda. <em>Bralno dejanje: teorija estetskega učinka</em>. Wolfgang Iser. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001. 359–378.

Furedi, Frank. <em>Moč branja: od Sokrata do Twitterja</em>. Prev. Sandi Kodrič. Ljubljana: UMco, 2017.

Gantar, Kajetan. »Uvodna razlaga«. <em>Poetika</em>. Aristoteles. Ljubljana: Študentska založba, 2012. 9–68.

Grosman, Meta. <em>Razsežnosti branja: za boljšo bralno pismenost</em>. Ljubljana: Karantanija, 2006.

Heath, Melissa Allen, idr. »Bibliotherapy: A resource to facilitate emotional healing and growth«. <em>School Psychology International</em> 26.5 (2005): 563–580.

Jauss, Hans Robert. <em>Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika</em>. Prev. Tomo Virk. Ljubljana: LUD Literatura, 1998.

Keen, Suzanne. »A Theory of Narrative Empathy«. <em>Narrative</em> 14.3 (2006): 207–236.

Kovač, Miha. <em>Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih</em>. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2020.

Lah, Klemen. »(Biblio)terapevtski procesi med poukom književnosti«. <em>Čudežnost besed: bibliopreventiva. Zbornik ob mednarodni konferenci o biblioterapiji/bibliopreventivi</em>. Ur. Sabina Burkeljca. Domžale: občina Domžale, 2010. 43–51.

Marjanovič Umek, Ljubica, in Maja Zupančič. »Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju«. <em>Beremo skupaj: priročnik za spodbujanje branja</em>. Ur. Marina Blatnik Mohar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 22–33.

Mazza, Nicholas. <em>Poetry Therapy: Theory and Practice</em>. Hove; New York, NY: Brunner; Routledge, 2003.

McCulliss, Debbie. »Bibliotherapy: Historical and research perspectives«. <em>Journal of Poetry Therapy: The Interdisciplinary Journal of Practice, Theory, Research and Education</em> 25.1 (2012): 23–38.

Pehrsson, D., in P. S. McMillen. »A Bibliotherapy evaluation tool: Grounding counselors in the therapeutic use of literature«. <em>The Arts in Psychotherapy</em> 32.1 (2005): 47–59.

Pezdirc Bartol, Mateja. <em>Najdeni pomeni: empirične raziskave recepcije literarnega dela</em>. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, 2010.

Reščič Rihar, Tatjana, in Jože Urbanija. <em>Biblioterapija</em>. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1999.

Ross, Catherine Sheldrick, Lynne E. F. McKechnie in Paulette M. Rothbauer. <em>Reading Matters: What the Research Reveals About Reading, Libraries, and Community</em>. Westport, CT; London: Libraries Unlimited, 2006.

Virk, Tomo. <em>Etični obrat v literarni vedi</em>. Ljubljana: LUD Literatura, 2018.

Virk, Tomo. <em>Literatura in etika</em>. Ljubljana: LUD Literatura, 2021.

Virk, Tomo. <em>Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: metodologija 1</em>. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 1999.

Zabukovec, Vlasta. »Biblioterapija v knjižnici«. <em>Knjižnica</em> 61.4 (2017): 23–34.

Žunkovič, Igor. »Nevroznanost in literatura«. Spremna beseda. <em>Kako se literatura igra z možgani? Nevroznanost umetnosti in branja</em>. Paul B. Armstrong. Prev. Igor Žunkovič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015. 217–227.

Prenosi

Objavljeno

2021-11-12

Številka

Rubrike

Razprave