Pindarjevo življenje v vitah in v sholijah k njegovemu pesništvu
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v46.i3.01Ključne besede:
starogrško pesništvo, Pindar, razumevanje pesništva, pesniške vite, sholijePovzetek
Pindarja so na prvo mesto v kanonu grških lirskih pesnikov postavili aleksandrijski knjižničarji. Postal je prvak med liriki, čeprav se v spevih v čast zmagovalcem na športnih igrah, tistem delu svojega pesništva, ki se je edini ohranil skoraj v celoti, ne kaže kot zgled metrične regularnosti. Poleg tega je Pindarjeva pesniška govorica že njegovim rojakom kljub njihovi ljubezni do mere, umerjenosti in jasnosti veljala za temno. O tem, da je Pindarjevo pesništvo oziroma tisto, na kar se nanaša, potrebno razlage, je govoril tudi sam. Po drugi strani se je že pri Grkih pojavila razlaga pesnikovega dela z njegovim življenjem. Povezovanje dela z življenjem se je začelo v vitah, ki so bile, kar zadeva pesnike iz arhajskega obdobja, zapisane šele več stoletij po njihovi smrti in so postale svojevrstna literarna zvrst. Ob pičlosti kakršnegakoli drugega gradiva se pri lirskih pesnikih opirajo zlasti na njihove prvoosebne izjave. Poglavitna poteza vit je zato izvleka življenja iz dela, portret človeka, na katerega daje sklepati njegovo delo samo. V Pindarjevih vitah tako izstopa njegova pobožnost. Na biografiziranje z neizogibnimi fikcijskimi potezami pa naletimo tudi v sholiastičnem pisanju o Pindarjevem pesništvu, ki prav tako izhaja iz Aleksandrije. Vendar se (iz)najdeni življenjepisni podatek, ki v vitah učinkovito pomaga graditi anekdotično-legendne zgodbe, v sholijah obrne in postane ključ za odklepanje teksta.
Literatura
Aristotel. Retorika. Prevod Matej Hriberšek. Ljubljana: Šola retorike Zupančič&Zupančič, 2011.
Currie, Bruno. Pindar and the Cult of Heroes. Oxford: Oxford University Press, 2005.
Currie, Bruno, in Ian Rutherford. »The Reception of Greek Lyric Poetry in the Ancient World: Transmission, Canonization, and Paratext«. The Reception of Greek Lyric Poetry in the Ancient World: Transmission, Canonization, and Paratext. Ur. Bruno Currie in Ian Rutherford. Leiden; Boston, MA: Brill, 2019. 1–36.
Dickey, Eleanor. »The Sources of Our Knowledge of Ancient Scholarship«. Brill’s Companion to Ancient Greek Scholarship. Zv. 2. Ur. Franco Montanari, Stephanos Matthaios in Antonios Rengakos. Leiden; Boston, MA: Brill, 2015. 459–514.
Diels, Hermann, in Walther Kranz, izd. Fragmenti predsokratikov 1–3. Prevod Dašo Benko idr. Ljubljana: Študentska založba, 2012.
Dornseiff, Franz. Pindars Stil. Berlin: Wiedmannsche Buchhandlung, 1921.
Drachmann, Aage B. Scholia vetera in Pindari carmina. Zv. 1: Scholia in Olympionicas. Leipzig: Teubner, 1903. Zv. 2: Scholia in Pythionicas. Leipzig: Teubner, 1910. Zv. 3: Scholia in Nemeonicas et Isthmionicas. Leipzig: Teubner, 1927.
Frankel, Hermann. »Schrullen in den Scholien zu Pindars Nemeen 7 und Olympien 3«. Hermes 4 (1961): 385–397.
Gallo, Italo, izd. Una nuova biografia di Pindaro (POxy. 2438). Salerno: Di Giacomo, 1968.
Greek Lyric. Stesichorus, Ibycus, Simonides, and Others III. Loeb 476. Grški izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 1991.
Hamilton, John T. Soliciting Darkness. Pindar, Obscurity, and the Classical Tradition. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2003.
Heidegger, Martin. Der Spruch des Anaximander. Gesamtausgabe. Zv. 78. Izd. Ingeborg Schüssler. Frankfurt na Majni: Vittorio Klostermann, 2010.
Herodotus. Zgodbe. 2. izd. Prevod Anton Sovrè. Ljubljana: Slovenska matica, 2003.
Heziod. Teogonija / Dela in dnevi. Prevod Kajetan Gantar. Ljubljana: Modrijan, 2009.
Horace. Odes and Epodes. Loeb 33. Latinski izvirnik z angleškim prevodom. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2004.
Irigoin, Jean. Histoire du texte de Pindar. Pariz: Klincksieck, 1952.
Kivilo, Maarit. Early Greek Poets’ Lives. The Shaping of the Tradition. Leiden; Boston, MA: Brill, 2010.
Lefkowitz, Mary R. »The Poet as Hero: Fifth-Century Autobiography and Subsequent Biographical Fiction«. The Classical Quarterly 2 (1978): 459–469.
Lefkowitz, Mary R. First-Person Fictions. Pindar’s Poetic »I«. Oxford: Clarendon Press, 1991.
Lefkowitz, Mary R. The Lives of the Greek Poets. 2. izd. Baltimore, MD: The Johns Hopkins University Press, 2012.
Lloyd-Jones, Hugh. »Modern Interpretation of Pindar: The Second Pythian and Seventh Nemean Odes«. The Journal of Hellenic Studies 93 (1973): 109–137.
Negri, Monica. »Commento«. Eustazio di Tessalonica. Introduzione al commentario a Pindaro. Izd. Monica Negri. Brescia: Paideia Editrice, 2000. 67–275.
Pausanias. Helládos periégesis. Complete Works. Dvojezična elektronska izdaja. Hastings: Delphi, 2014. 815–1527.
Pindar. Slavospevi in izbrani fragmenti. Prevod Brane Senegačnik. Ljubljana: Družina, 2013.
Race, William H. »The End of ‘Olympia’ 2: Pindar and the ‘Vulgus’«. California Studies in Classical Antiquity 12 (1979): 251–267.
Sapfo. Pesmi. Dvojezična izdaja. Prevod Marko Marinčič. Ljubljana: KUD Logos, 2008.
Snell, Bruno, in Herwig Maehler, izd. Pindari carmina cum fragmentis. Zv. 1: Epinicia. Leipzig: B. G. Teubner, 1980. Zv. 2: Fragmenta. Indices. Leipzig: B. G. Teubner, 1975.
Young, David C. »Pindaric Criticism«. The Minnesota Review 4 (1963–1964): 584–641.