Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Primerjalna književnost podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki predstavljajo temelj sodobnega znanstvenega raziskovanja.

O raziskovalnih podatkih
Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi. Nahajajo se v različnih formatih: zapiski, intervjuji, fotografije, transkripcije, numerični podatki raziskav, računalniški programski zapisi itd. Kadar podatki niso zapisani/shranjeni v digitalni obliki, je smiselno oceniti, ali je takšno gradivo mogoče digitalizirati in s tem olajšati njegovo hrambo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov (npr. raziskovalnih podatkov, podatkov javnega sektorja ...) in pripadajoče dokumentacije. Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča njihovo uporabljivost v prihodnjih raziskavah, s čimer se poveča izkoristek vloženih sredstev v že zbrane podatke. Deljenje podatkov lahko pripomore k razvoju kariere raziskovalcev, saj veča prepoznavnost njihovega dela in jim omogoča sodelovanje z novimi partnerji.

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov
V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in uporabljivost).

Izjeme pri popolnoma odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov
Kadar podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji podati obrazložitev, na primer v primeru varstva osebnih podatkov (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), kadar obravnavamo gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali kadar gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba razume odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav iz sofinanciranih raziskav v skladu z načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.

Seznam zaupanja vrednih repozitorijev
Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni podatkovni repozitoriji, ki jih priporoča (so)financer revije, so objavljeni tukaj. Uredništvo revije slovenskim raziskovalcem priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavijo v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

Avtorji lahko ustrezni podatkovni repozitorij poiščejo tudi s spletnimi orodji, kot sta FAIRsharing ali re3data. Priporočamo, da se pri objavi raziskovalnih podatkov uporabita licenci Creative Commons CC BY 4.0 ali CC0 1.0 oziroma njima enakovredne licence.

Citiranje raziskovalnih podatkov
Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire ustrezno citirati – skladno z navodili repozitorija in citatnim slogom, ki ga uporablja Primerjalna književnost (MLA) – oziroma v izjavi o dostopu podatkov ustrezno opisati, če podatki niso digitalizirani ali zaradi drugih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)) niso objavljeni. Povezava do objavljenih raziskovalnih podatkov (npr. DOI) mora biti v prispevku nujno vključena v seznamu literature in tudi v opombi pod črto, če je to smiselno.

Obveznosti avtorjev, urednikov in recenzentov
Podatki morajo biti na voljo urednikom in recenzentom ob oddaji članka v recenzijo, vsem pa najkasneje ob objavi članka. Embargo pri dostopu do podatkov je dovoljen izjemoma ob upoštevanju razumnih določil glede dopustnega embarga in ob ustrezni dodatni utemeljitvi. Naloga urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (lastnih, tj. avtorjevih, ali podatkov drugih avtorjev). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enako velja za recenzenta revije.