Feuilleton and Political Invective as Sources of Kosovel’s Spiritual and Poetical Coming of Age
Keywords:
literature and politics, Slovene literature, political poetry, proletarian art, social engagement, Kosovel, Srečko, Stano, Gustinčič, Dragotin, Martelanc, VladimirAbstract
Srečko Kosovel’s letters as well as his politically and stylistically revolutionary poems, which remained concealed from the public for many decades after his death, contain evidence of the poet’s precocious, lively response to the political and ideological disputes among the Slovenes under Italian rule in the Julian region. The bitter conflict between the organized labor movement and the political leadership of the nationalistic camp, with its liberal and Christian-social wings, reverberated with gravity among teachers. In 1921 they had been stirred by the call to a rigorous ideological differentiation by the fierce communist ideologue Dragotin Gustinčič. In March 1922 his three instalments of a feuilleton entitled “The Spiritual Crisis of Young Slovene Intellectuals”, published in the Slovene communist journal Delo in Trieste, severely and sarcastically reprimanded Srečko’s brother Stano, a teacher and newly appointed editor of Novi Rod, a magazine for young readers edited by the teachers’ association, for refusing to declare for one side or the other. Divided between family solidarity and his commitment to the intimate friendship with some young communists, notably Vladimir Martelanc and Fanica Obid – Mirjam, Srečko Kosovel chose not to take one side or the other, preferring an independent and profound study of the literature that Gustinčič had recommended to overcome the ideological confusion among teachers and the puzzlement of young intellectuals. In this respect, a particularly telling statement can be found in the poet’s letter to Josip Ribičič of 9 November 1922: »I’m now reading Bogdanov: Proletariat und Kunst, a thorough and deep explanation of proletarian art, deeper and more valuable than Gustinčič’s.« This choice was facilitated by the fact that Srečko and Stano, who was nine years older, had always had quite distinct intellects and temperaments. Srečko’s studies proved both a sort of directive and accelerant, leading him to gradually abandon his naive emotional commitment to socialism and embrace with the vigor of a newly informed stance the young communist intellectuals on both sides of the border between the kingdoms of Italy and SHS (later Yugoslavia), determined by the Treaty of Rapallo. As a result, the obituaries written for Kosovel in Delo and Ljubljana’s Mladina won them the battle for his spiritual legacy within the first weeks of his death. Moreover, Ivan Regent, a Triestine Kosovel family acquaintance and high officer of the Comintern in Moscow during the 1930s, sealed the outcome of the battle for Srečko’s legacy by gaining him public recognition through official Soviet literary organs.References
Бирк, Ф. ; Навроцкий, Б. »СЛОВЕНСКАЯ ЛИТЕРАТУРА.« Литературная энциклопедия v 11 zvezkih: 1929–1939. 10. zvezek: 1937. http://feb-web.ru/feb/litenc/encyclop/17.htm (18. aprila 2011).
Bogdanov (alias Bogdanoff, alias Bogdanow), Aleksandr (alias Aleksander) A. Die Kunst und das Proletariat. Leipzig–Wolgast: Der Kentaur, 1919. (Schriften der sinnenden Wanderers; zv. 2).
– – –. Der rote Stern: Ein Utopist. Roman. Iz ruščine prev. Hermynia Zur Mühlen. Berlin–Schöneberg: Verlag d. Jugendinternationale, 1923. (Internationale Jugendbücherei; zv. 1).
– – –. »Kaj je proletarsko pesništvo?« Časopis za kritiko znanosti. Prev. Mojca Dobnikar in Vladimir Gajšek. Ljubljana–Maribor: Študentska založba 83/84 (1985): 27–39.
– – –. Was ist proletarische Dichtung? Berlin: Seehof, 1920. (Kleine Bibliothek der russischen Korrespondenz; 12).
Breton, André. »Pogovor s Francisom Dumontom.« Combat. Pariz, 16. maj 1950. Naveden v zborniku: Breton e Trotsky. Storia di un’amicizia. Ur. in uvodno študijo prispeval Arturo Schwarz. Bolsena: Erre emme, 1997. 181–185.
DELO. Glasilo Komunistične stranke Italije 1–7 (Trst, 1920–1926). Passim.
Drekonja, Ciril. »Šolska občina.« Učiteljski list: glasilo Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu. Trst: Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev 3.1 (1922).
EDINOST 47–50 (Trst, 1922–25). Passim.
Gustinčič, Dragotin. »Duševna kriza slovenskih mladih intelektualcev I.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.121 (9. marec 1922): 2.
– – –. »Duševna kriza slovenskih mladih intelektualcev II.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.122 (16. marec 1922): 4.
– – –. »Duševna kriza slovenskih mladih intelektualcev III.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.123 (23. marec 1922): 3.
– – –. »Učiteljska strokovna zveza in naloge njenih komunističnih članov.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 2.3 (9. december 1921).
– – –. »Učiteljski list.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.115 (12. januar 1922): 4.
– – –. »Višje!« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.118 (2. februar 1922): 4.
Horvat, Marijan. »Jurij Gustinčič.« Intervju. Posebna izdaja tednika Mladina. (Ljubljana, 30. junij 2009): 31–38.
Jevnikar, dr. Martin-Jem. »KLEINMAYR pl. Ferdo.« PSBL 8. snopič, 1982. 61.
Kacin-Wohinz, Milica. »Vladimirju Martelancu.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20.1–2 (1980): 130–137.
Kermavner, Dušan. »Informacija o publicistu Vladimirju Martelancu.« Sodobnost 12.9 (1964): 950–954.
– – –. Temeljni problemi primorske politične zgodovine (zlasti v letih 1918–1921). Za tisk pripravil France Klopčič. Ljubljana: Partizanska knjiga, Znanstveni tisk, 1977.
Klopčič, France. O preteklosti drugače. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1984.
Kodrič, Ravel. »Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni …« Primorski dnevnik (Trst, 23. avgust 2009).
Komelj, Miklavž. »Pisma Tine Modotti v zapuščini Ivana Regenta.« Likovne besede 87/88 (2009): 26–70.
Komunistični koledar za navadno leto 1922. Ur. Dragotin Gustinčič. Trst: Socialna Matica »Ljudskega odra«, 1921.
Kosovel, Srečko. Iz zapuščine. Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Ur. Marjan Dolgan. 2. natis. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
– – –. Mon cher ami! Dragi Srečko … Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu. Ur. Tatjana Rojc. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2007.
– – –. »Za spomin!« Mladina 2.2–3 (1925–26): 79–80.
– – –. Zbrano delo I–III. Ur. Anton Ocvirk. Ljubljana: DZS, 1946–1977.
Kosovel, Stano. »Iz spominov.« Sodobnost 25.5 (1977): 506–515.
– – –. »Novi Rod in g. inž. Gustinčič.« Učiteljski list 3.4 (1. februar 1922): 28–29.
– – –. »Skromni verzi za klobuk.« Učiteljski list 3.10 (1. april 1922). Ironični ponatis v: »Duševna višina slovenskih mladih intelektualcev.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.125 (6. april 1922): 4.
– – –. »Srečko Kosovel med Ljubljano in Trstom.« Srečko Kosovel v Trstu. Trst: Zaliv, Kosovelova knjižnica 2, 1970. 11–22.
Kramberger, Taja in Rotar, Drago Braco. Kako misliti družbo, ki (se) sama ne misli. Ljubljana: Založba Sophia, 2010.
Lokar, Anica. Od Anice do Ane Antonovne. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.
Martelanc, Vladimir. »Die Frage des revolutionären Kampfes des slowenischen Volkes.« La Fédération Balkanique 1.18–19 (30. april 1925): 249–250.
– – –. »K vprašanju revolucionarne borbe slovenskega ljudstva.« La Fédération Balkanique 1.17 (1. april 1925): 240.
– – –. »Narodno vprašanje v naši politiki v Julijski Benečiji (1923–1927).« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 20.1–2 (1980): 119–129.
– – –. »Podlistek DELA: ’Ivan Cankar: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura’ – uvod (podpis V.).« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.130 (11. maj 1922): 2.
– – –. »Prolet-kult – Proletarskim pesnikom.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.132 (25. maj 1922): 2.
– – –. »Srečko Kosovel.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 7.270 (1. julij 1926): 2.
Pertot, Jože. »Pota mladine.« Komunistični koledar za navadno leto 1922. Ur. Dragotin Gustinčič. Trst: Socialna Matica »Ljudskega odra«, 1921. 151–167.
Pahor, Karol. »Komunistični koledar.« Učiteljski list 6 (20. februar 1922): 48.
Primorski slovenski biografski leksikon – PSBL. Snopič 1–20. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974–1994.
Regent, Ivan. »Revolucionnaja literatura Slovencev. Slovenci i ih literaturnoe nasledstvo.« Literatura mirovoj revoljucii. Central'nyj organ Meždunarodnogo ob'jedinenija revoljucionnych pisatelej (1931–1933). 11/12 (1931): 130–139.
R. K. J. »Viktoru Emanuelu III. o dolasku u Julijsku Krajinu.« Edinost 47.120 (21. maj 1922): 1.
Rupel, Dimitrij. »Avantgardizem med obema vojnama.« Sodobnost 28.1 (1980): 36–61.
Рябова, Е. И. »Словения. Литература.« Большая Советская Энциклопедия (БСЭ). http://bse.sci-lib.com/article103282.html (18. april 2011).
Samec, Janko. »O čisti umetnosti.« Delo. Glasilo Komunistične stranke Italije 3.123 (23. marec 1922): 3.
Simoneta, Biserka. Srečko Kosovel in Vladimir Martelanc med prijateljstvom in polemiko. Diplomska naloga. Mentor prof. Miran Košuta. Somentor prof. Zoltan Jan. Università degli Studi di Trieste. Facoltà di Lettere e Filosofia. Corso di laurea in Lingue e letterature straniere, 2000–2001.
Učiteljski list: glasilo Zveze jugoslovenskih učiteljskih društev v Trstu. Trst: Zveza jugoslovanskih učiteljskih društev, 1920–1926.
Wilfan, Josip. »Zborovanje narodnih manjšin v Ženevi. Otvoritveni govor predsednika poslanca dr.ja Wilfana in resolucije.« Edinost 50.252 (25. oktober 1925): 1.
– – –. »Zborovanje narodnih manjšin v Ženevi. Zaključni govor predsednika dr. Wilfana.« Edinost 50. 253 (27. oktober 1925): 1.
Zadravec, Franc. Oktobrska revolucija in slovenska literatura. Murska Sobota: Pomurska založba, 1968.