The Private Library of Lojze Kovačič and World Literature
Keywords:
Slovene writers, Kovačič, Lojze, private libraries, literary aesthetics, cultural space, cultural transfer, modernismAbstract
The essay writing and private library of Lojze Kovačič, who is considered one of the most important Slovenian writers of the second half of the twentieth century, are important sources for understanding his attitude towards world literature, the circulation of modern literature in Slovenia, and its connections to global processes and systems. This article addresses Kovačič’s aesthetic self-reflection and focuses on his private library as a historically contextualized material object of cultural transfer and an intellectual milieu in which “materials are becoming signs”.References
Atze, Marcel and Hermann Böhm. “Wann ordnest du deine Bücher”: Die Bibliothek H. C. Artmann. Vienna: Sonderzahl, 2006.
Bahor, Stanislav. Skriti knjižni zakladi: pisna dediščina samostanskih in cerkvnih knjižnic v Sloveniji. Ljubljana: Tuma, NUK, 2009.
Berčič, Branko. “Zgodovinski razvoj knjižnic.” O knjigah in knjižničarstvu: Razvojne študije in analize. Ljubljana: Oddelek za bibliotekarstvo FF, 2000. 95–113.
Chartier, Roger. The Order of Books. Trans. Lydia G. Cochrane. Stanford: Stanford University Press, 1994.
Dular, Anja. “Valvasorjeva knjižnica.” Theatrum vitae et mortis humanae / Prizorišče človeškega življenja in smrti / The Theatre of Human Life and Death. Ed. Maja Lozar Štamcar and Maja Žvanut. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2002. 269–94.
– – –. “Knjižnica knezoškofa Karla Janeza Herbersteina.” Predmet kot reprezentanca: okus, ugled, moč / Objects as Manifestations of Taste, Prestige and Power. Ed. Maja Lozar Štamcar. Ljubljana: Narodni muzej Slovenije, 2009. 259–80.
Jacob, Christian. “Préface.” Le pouvoir des bibliothèques : La mémoire des livres en Occident. Ed. Marc Baratin and Christian Jacob. Paris: Albin Michel, 1996. 11–19.
Kidrič, France. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica, 1929–1938.
Kolenc, Petra. Dr. Henrik Tuma (1858–1935) in njegova knjižnica: Ob stopetdesetletnici rojstva. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008.
Kos, Janko. Prešeren in evropska romantika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970.
Kosić, Ivan, ed. Plava krv, crna tinta: Knjižnice velikaških obitelji od 1500 do 1700. Zagreb: Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2005.
Kovačič, Lojze. Delavnica: Šola pisanja. Maribor: Obzorja, 1997.
– – –. “Po dvajsetih letih: 1974–1996.” Delavnica: šola pisanja. Maribor: Obzorja, 1997. 7–21.
Latour, Bruno. “Ces réseaux que la raison ignore: laboratoires, bibliothèques, collections.” Le pouvoir des bibliothèques : La mémoire des livres en Occident. Ed. Marc Baratin and Christian Jacob. Paris: Albin Michel, 1996. 23–46.
Lukan, Walter. Jernej Kopitar (1780–1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Ljubljana: NUK, 2000.
Manguel, Alberto. The Library at Night. Toronto: Alfred A. Knopf, 2006.
Ocvirk, Anton. Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936.
Smolej, Tone. “La bibliothèque et le lecteur en Carniole (1670–1870) et l’histoire littéraire slovène.” Primerjalna književnost 34. 2 (2011): 237–49.
Svoljšak, Sonja. “Knjižna zbirka P. Žige Škerpina v ljubljanskem frančiščanskem samostanu.” Knjižnica 53.1 (2009): 7–31.
Žigon, Avgust. Zapuščinski akt Prešernov. Ljubljana: Kleinmayer & Bamberg, 1904.
