Valentin Vodnik, France Prešeren, and the Emergence of Memorial Landmarks of Slovenian Literary Culture
Keywords:
literature and space, Slovenian literature, Slovenian culture, cultural memory, national identity, “cultural saints”, Prešeren, France, Vodnik, Valentin, monumentsAbstract
Recent research on the network of memorial landmarks of Slovenian literary culture has proven that today this network powerfully marks the cultural landscape of Slovenian territory. In the broader context of European cultural nationalism, the gradual formation of such networks can be understood as a semiotic appropriation of (national) space connected with the canonization of a handful of prominent “cultural saints” and numerous men of letters of lesser stature. In Slovenian territory, the formation of the network began in the middle of the nineteenth century. It was closely connected to the two key figures of Slovenian poetry from the early nineteenth century: Valentin Vodnik (1758–1819) and France Prešeren (1800–1849). This article treats their canonization and especially the installation of their statues into the public space of Ljubljana, the capital of the Habsburg province of Carniola, in 1889 and 1905. Towards the end of the nineteenth century, monuments became an important symbolic battlefield for the Slovenian national movement, which was striving for greater cultural and political autonomy. In the broader picture, Ljubljana turns out to be a paradigmatic example of how the actual battle for the semiotic nationalization of the city was fought through the occupation of public space by statues of “great men of literature”. Through this logic, the Carniolan capital would finally become a spiritual metropolis of “Slovenedom”, densely populated with appropriate symbols.References
Aškerc, Anton. »Praznovanje Prešernovega jubileja.« Ljubljanski zvon 21.1 (1901): 72–75.
Cevc, Emilijan. »Matevž Langus in Čopov ter Korytkov spomenik.« Kronika 25.1 (1977): 29–37.
Cimperman, Josip. »O slovesnem odkritji spomenika Valentinu Vodniku.« Ljubljanski zvon 9.7 (1889): 445.
Costa, Etbin H. »Predgovor. Vorrede.« Vodnikov spomenik. Vodnik – Album. Ur. Etbin H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1859. iv–xi.
Dolgan, Marjan. »Prestolnica in središča slovenske književnosti«. Slavistična revija 60.3 (2012): 401–414.
Dović, Marijan. »Model kanonizacije evropskih kulturnih svetnikov«. Primerjalna književnost 35.3 (2012): 71–86.
– – –. »Mreža spomenikov slovenske literarne kulture kot semiotično prilaščanje (nacionalnega) prostora«. Slavistična revija 60.3 (2012): 317–338.
– – –. »Pirjevec, ‘prešernovska struktura’ in ‘slovenski kulturni sindrom’«. Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Ur. Seta Knop. Ljubljana: Filozofska fakulteta, 2011. 15–29.
– – –. »Zgodnje literarne reprezentacije nacionalne zgodovine in ‘slovenski kulturni sindrom’«. Primerjalna književnost 30.posebna številka (2007): 71–90.
Funtek, Anton. »Vodníku. Slavnostna kantata«. Ljubljanski zvon 9.7 (1889): 385.
Gspan, Alfonz. »Prešernov grob v Kranju«. Slavistična revija 2.1–2 (1949): 30–50.
Gustin, Jožef. »Ganglov ‘Vodnik’«. Ljubljanski zvon 9.1 (1889): 57–59.
Helgason, Jón Karl. »Relics and Rituals: The Canonization of Cultural ‘Saints’ from a Social Perspective«. Primerjalna književnost 34.1 (2011): 165–189.
– – –. »The Role of Cultural Saints in European Nation States«. Culture Contacts and the Making of Cultures. Ur. Rakefet Sela-Sheffy in Gideon Toury. Tel Aviv: Tel Aviv University, 2011. 245–254.
Hroch, Miroslav. »From National Movement to the Fully-Formed Nation: The Nation-Building Process in Europe«. New Left Review I/198 (1993): 3–20.
Jezernik, Božidar. »Valentin Vodnik, ‘The First Slovenian Poet’: The Politics of Interpretation«. Slovene Studies 32.1–2 (2010): 19–42.
Juvan, Marko. »Literary Self-Referentiality and the Formation of the National Literary Canon: The Topoi of Parnassus and Elysium in the Slovene Poetry of the 18th and 19th Centuries«. Neohelicon 31.1 (2004): 113–123.
– – –. Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.
– – –. »Svetovna književnost na Kranjskem: transfer romantičnega svetovljanstva in oblikovanje nacionalne literature«. Primerjalna književnost 34.3 (2011): 107–189.
Kos, Janko. Prešeren in evropska romantika. Ljubljana: DZS, 1970.
Kos, Janez. Glejte ga, to je naš Prešeren. Ljubljana: Kiki Keram, 1997.
Kuk, Ivan. »O spominu Vodnikovem«. Kmetijske in rokodelske novice 15.92 (18. november 1857): 367.
Lampe, Evgen. »Prešeren – Slomšek«. Dom in svet 13.23 (1900): 706–709.
Leerssen, Joep. »Nationalism and the Cultivation of Culture«. Nations and Nationalism 12.4 (2006): 559–578.
Levec, Fran. »Ob stoletnici Janeza Vesela Koseskega«. Knezova knjižnica 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1898. 191–209.
Malavašič, Franc. »Slovesnosti, obhajane v spomin stoletnega rojstnega dneva Valentina Vodnika, očeta slovenskega pesništva«. Vodnikov spomenik. Vodnik – Album. Ur. Etbin H. Costa. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg, 1859. 63–68.
Močnik, Rastko. Raziskave za sociologijo književnosti. Ljubljana: DZS, 1983.
Murko, Matija. »Fr. Prešeren«. Ljubljanski zvon 11.2 (1891): 81–87.
Nemoianu, Virgil. »National Poets in the Romantic Age: Emergence and Importance«. Romantic Poetry. Ur. Angela Esterhammer. Amsterdam: John Benjamins, 2002. 249–255.
Neubauer, John. »Figures of National Poets. Introduction«. History of the Literary Cultures of East-Central Europe 4. Ur. Marcel Cornis-Pope in John Neubauer. Amsterdam: John Benjamins, 2010. 11–18.
Ozouf, Mona. Festivals and the French Revolution. Prev. Alan Sheridan. Cambridge (MA): Harvard University Press, 1991.
Perenič, Urška. »Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov«. Slavistična revija 60.3 (2012): 365–382.
Quinault, Roland. »The Cult of the Centenary, c. 1784–1914«. Historical Research 71.176 (1998): 303–323.
Rigney, Ann. »Embodied Communities: Commemorating Robert Burns, 1859«. Representations 115 (2011): 71–101.
Stojmenska-Elzeser, Sonja, in Vladimir Martinovski (ur.). Literary Dislocations: 4th International REELC/ENCLS Congress. Skopje, 2012.
Stritar, Josip. »Preširnove poezije«. France Prešeren. Pesmi Franceta Preširna. Ljubljana: Wagner, 1866. 11–46.
Toman, Lovro. »O Prešernovim spominku«. Kmetijske in rokodelske novice 8.15 (10. april 1850): 61.
– – –. »O Vodnikovem godu«. Kmetijske in rokodelske novice 16.4 (23. januar 1858): 29.
– – –. »Vodnikov stoletni rojstni dan 3. februarja 1858«. Kmetijske in rokodelske novice 15.89 (7. november 1857): 354.
Trstenjak, Davorin. »Novoletnica«. Kmetijske in rokodelske novice 16.1 (6. januar 1858): 1.
Urbanc, Mimi, in Marko Juvan. »Na stičišču literature in geografije: literatura kot predmet geografskega preučevanja na primeru slovenske Istre«. Slavistična revija 60.3 (2012): 297–316.
Vodnik, Valentin. Zbrano delo. Ljubljana: DZS, 1988.
Vošnjak, Josip. Spomini. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.
Wiesthaler, Fran. »Slavnostni govor ob odkritji Vodnikovega spomenika v Ljubljani dne 30. junija 1889«. Ljubljanski zvon 9.7 (1889): 386–392.
Zbašnik, Fran (anon.). »Odkritje Prešernovega spomenika«. Ljubljanski zvon 25.11 (1905): 636–639.
Žargi, Matija. »Železarna na Dvoru in Prešernov nagrobnik v Kranju«. Kronika 38.3 (1990): 108–113.
Žitko, Sonja. »Spomeniki 19. stoletja na Slovenskem«. Kronika 40.1 (1992): 23–28.
Žvanut, Maja. Rojstna hiša Valentina Vodnika. Maribor: Obzorja, 1988.
