Elizabeth Wright, ki predava na oddelku za nemščino v Cambridgeu (Girton College), se je s svojimi knjižnimi in revijalnimi objavami predstavila kot poznavalka poststrukturalističnih smeri v literarni vedi, predvsem tistih, ki skušajo na novo afirmirati možnosti psihoanalitske obravnave literarnega teksta, in pa t. i. teorije bralčevega odziva (reader-response criticism), ki jo imamo v našem prostoru bolj v zavesti pod oznako recepcijska estetika. Obema orientacijama je skupen premik, značilen za osemdeseta leta, da v njunem središču ni več tekst kot neka historično nespremenljiva danost ali objektiviteta, ampak da to mesto s pozicije bolj kritičnega razmerja do pojma »objektiviteta« in do zgodovine prevzame recepcijska funkcija, bralec oziroma v smislu psihoanalitske konceptualizacije razumljeni jaz. – Elizabeth Wright se je v zgodnejših objavah ukvarjala predvsem z vprašanji retoričnega diskurza pri nemških romantikih, pri Schillerju in Goetheju, 1978 je objavila knjigo E. T. A. Hoffmann and the Rhetoric of Terror, 1982 je za knjigo Modern Literary Theory: A Comparative Introduction, ki sta jo uredila Ann Jefferson in David Robey in je bila še nekajkrat ponatisnjena, pripravila poglavje z naslovom »Modern Psychoanalytic Criticism«, 1984 pa je v Methuenovi ediciji New Accents izšlo njeno delo Psychoanalytic Criticism, ki je bilo deležno številnih odmevnih kritik (gl. tudi to številko Primerjalne književnosti, str. 83–86). Poleg tega je objavila več razprav in kritik v reviji Poetics Today, pred izidom pa je njena knjiga o Bertoltu Brechtu. – (Pogovor z E. Wrightovo je nastal med njenim obiskom v Ljubljani oktobra 1988, ko je za Društvo za primerjalno književnost SRS in za germanistični oddelek ljubljanske filozofske fakultete predavala o bralcu v tekstu in o psihoanalitski kritiki.)
