Srbski roman po koncu utopije: »rekonstruktivno« proti »dekonstruktivnemu« pisanju?

Avtorji

  • Vladimir Gvozden

DOI:

https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i2.02

Ključne besede:

literatura in politika, srbska književnost, zgodovinski roman, nacionalizem, kulturna identiteta, dekonstrukcija, postmodernizem, Pavić, Milorad, Petković, Radoslav, Petrović, Goran, Albahari, David, Tasić, Vladimir, Tišma, Slobodan

Povzetek

Številni srbski romani osemdesetih in devetdesetih 20. stoletja so se obrnili k starejši, domnevno pozabljeni zgodovini, ki obsega predmoderno obdobje od srednjega veka do razsvetljenstva. Zdi se, da so ta obrat spremljali politični idealizem in narodno-emancipatorična gorečnost po razpadu socialistične Jugoslavije in njene kulturne politike. Ta članek bo kritično raziskal tri izjemno uspešne primere historičnega postmodernizma v sodobni srbski literaturi: Hazarski slovar (1984) Milorada Pavića, Usoda in komentarji (1993) Radoslava Petkovića in Obleganje cerkve svetega Odrešenja (Opsada crkve Svetog Spasa, 1997) Gorana Petrovića. Ta »zgodovinski obrat« historičnega postmodernizma je mogoče pojasniti tako kot zmoten poizkus povratka h koreninam kakor tudi kot posebno arheologijo, s katero skuša pisanje raziskati nevarni sodobni temelj politične, kulturne in ekonomske tranzicije od socialističnega sistema k demokraciji in kapitalizmu. Zdi se namreč, da ta tip »rekonstruktivnega« romanesknega pristopa, ki ga je mogoče videti kot namerno postmoderno dvojno kodiranje, lahko razumemo kot iskanje srbskega kulturnega kapitala, ki ga je mogoče zlahka – morda kar prezlahka – najti v daljni preteklosti. Članek pa analizira tudi »dekonstruktivne« romane, kot so Bait (1996) Davida Albaharija, Dež in papir (Kiša i hartija, 2004) Vladimirja Tasića in Bernardijeva soba (2011) Slobodana Tišme. Ti romani pokažejo, da kompleksnosti, povezane z zatonom metanaracij, v literarnem delu ni lahko prikazati. »Dekonstruktivni« roman prek figure šibkega subjekta lahko vtisne sebe v neznano, prekinja kode, prečka meje in zid simboličnega reda kapitalizma in socializma ter njune produkcije želje. Na koncu članka je prikazano, kateri paradoksi so inherentni obema tipoma pisanja.

Literatura

Albahari, David. <em>Bait</em>. Trans. Peter Agnone. Evanston, Illinois: Northwestern University Press, 2001.

Barthes, Roland. <em>Le Degré zéro de l’écriture</em>. Paris: Gouthier, 1971.

Charle, Christoph. <em>Les Intellectuels en Europe au XIXe siècle: essai d’histoire comparée</em>. Paris: Seuil, 1996.

Derrida, Jacques. “Et Cetera.” Trans. Geoff Bennington. <em>Deconstructions: A User’s Guide</em>. Ed. Nicolas Royle. London: Palgrave Macmillan, 2000. 282–305.

Epstein, Mikhail. <em>After the Future: The Paradoxes of Postmodernism and the Contemporary Russian Culture</em>. Amherst: The University of Massachusetts Press, 1995.

Erjavec, Aleš. “Introduction.” <em>Postmodernism and Postsocialist Condition: Politicized Art Under Late Socialism</em>. Ed. Aleš Erjavec. Berkeley: University of California Press, 2003. 1–50.

Fleck, Christian. “Introduction.” <em>Intellectuals and Their Publics: Perspectives from the Social Sciences</em>. Eds. Christian Fleck, Andreas Hess and E. Stina Lyon. Farnham: Ashgate, 2006. 1–16.

Groys, Boris. “The Other Gaze: Russian Unofficial Art’s View of the Soviet World.” <em>Postmodernism and Postsocialist Condition: Politicized Art Under Late Socialism</em>. Ed. Aleš Erjavec. Berkeley: University of California Press, 2003. 55–89.

Gvozden, Vladimir. “Magical Realism and the Politics of Narrative: Historical Postmodernism in the Contemporary Serbian Novel.” <em>World Literature Studies</em> 2.8 (2016): 64–75.

Gvozden, Vladimir. “Novosadski roman i urbana nelagodnost: sedam napomena i jedna ‘opomena.’” <em>Letopis Matice srpske</em> 491.1–2 (2013): 101–117.

Gvozden, Vladimir. “Pisanje posle trijumfa etnicizma: može li književnost (ponovo) biti emancipatorska na Balkanu?” <em>Jugoslovenska književnost: prošlost, sadašnjost i budućnost jednog spornog pojma</em>. Ed. Adrijana Marčetić et al. Beograd: Čigoja štampa, 2019. 191–202.

Gvozden, Vladimir. “Postmoderni hronotop u romanu <em>Kiša i hartija</em> Vladimira Tasića.” <em>Književnost i stvarnost 36: naučni sastanak slavista u Vukove dane</em>. Beograd: Međunarodni slavistički centar, 2007. 475–483.

Gvozden, Vladimir. “Romanopiščeva opklada.” David Albahari. <em>Izabrana dela</em>. 1. Beograd: Čarobna knjiga, 2015. 11–47.

Hart, Stephen M. “Magical Realism: Style and Substance.” <em>A Companion to Magical Realism</em>. Eds. Stephen M. Hart and Wen-chin Ouyang. Woodbridge: Temesis, 2005. 1–12.

Hutcheon, Linda. <em>A Poetics of Postmodernism: History, Theory, Fiction</em>. New York, London: Routledge, 1988.

Ilić, Saša. “Opsada srpske književnosti juče, danas, sutra.” <em>Beton</em> 20. 6. 2006.

Jameson, Fredric. <em>Postmodernism or, The Cultural Logic of Late Capitalism</em>. London: Verso, 1991.

Lyotard, Jean-François. <em>The Postmodern Condition: A Report on Knowledge</em>. Trans. Geoff Bennington and Brian Massumi. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1984.

Ouyang, Wen-chin. “Magical Realism and Beyond: Ideology of Fantasy.” <em>A Companion to Magical Realism</em>. Eds. Stephen M. Hart and Wen-chin Ouyang. Woodbridge: Temesis, 2005. 13–22.

Pavić, Milorad. <em>The Dictionary of the Khazars: A Lexicon Novel</em>. Trans. Cristina Pribičević-Zorić. New York: Vintage Books. 1989.

Petković, Radoslav. <em>Destiny, Annotated</em>. Trans. Terence McEneny. Belgrade: Geopoetika, 2010.

Petrović, Goran. <em>Opsada crkve Svetog Spasa</em>. Beograd: Narodna knjiga, 1997.

Raunig, Gerald. <em>Umetnost i revolucija: umetnički aktivizam tokom dugog XX veka</em>. Trans. Relja Dražić. Novi Sad: Futura publikacije, 2006.

Smethurst, Paul. <em>The Postmodern Chronotope: Reading Space and Time in Contemporary Fiction</em>. Amsterdam, Atlanta: Rodopi, 2000.

Tasić, Vladimir. <em>Kiša i hartija</em>. Novi Sad: Svetovi, 2004.

Tišma, Slobodan. <em>Bernardijeva soba</em>. Novi Sad: Kulturni centar grada Novog Sada, 2011.

Vladušić, Slobodan. “<em>Opsada crkve Svetog Spasa</em> i istorigrafska metafikcija.” <em>Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu</em> XXXV/2 (2010).

Objavljeno

2020-09-09

Številka

Rubrike

Tematski sklop