Matija Murko in dunajska germanistika
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.03Ključne besede:
primerjalna književnost, slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, literarni vplivi, dunajska univerza, germanistika, Heinzel, Richard, Schmidt, Erich, interdisciplinarnostPovzetek
Matija Murko je bil eden najvidnejših slavistov svojega časa, vendar je v njegovem akademskem razvoju ključno vlogo igrala tudi germanistika, ki pa je bila v dosedanjih raziskavah pogosto prezrta. Pričujoči prispevek na podlagi arhivskega gradiva, vpisnic in korespondence osvetljuje Murkov študij in vpliv njegovih profesorjev, predvsem Richarda Heinzla in Ericha Schmidta, na njegovo akademsko pot. Na dunajski univerzi je njegov študij potekal v prepletu slavistike in germanistike, kar se je odražalo tudi v njegovem nadaljnjem raziskovalnem delu. Prispevek prikazuje, kako se je Murko oblikoval kot znanstvenik, ki se ni osredotočal le na preučevanje slovanskih književnosti, temveč se je aktivno ukvarjal tudi s širšimi kulturnimi in literarnimi stiki med nemškim in slovanskim svetom. Njegova interdisciplinarna usmerjenost, ki je bila prisotna že v času študija, mu je omogočila celovito razumevanje literarnih procesov v srednjeevropskem prostoru. Prispevek tako opozarja na pomen Murkove germanistične izobrazbe ter na potrebo po širšem razumevanju njegovega znanstvenega dela onkraj slavistike.
Literatura
VIRI
Heinzel, Richard. Personalakt. Personalakten der Philosophischen Fakultät, Archiv der Universität Wien, PH PA 1926.
Heinzel, Richard. Pisma Matiji Murku. 13. 5. 1886 (I), 11. 12. 1887 (II), 1. 12. 1898 (III), 28. 6. 1901 (IV), 1902 (V), 8. 3. 1905 (VI). Matija Murko, Korespondenca, Richard Heinzel (21, 1886–1905), Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1119, I.
Murko, Matija. Das Adamglossar. Bruchstücke eines Beitrages zur Kenntnis der altdeutschen Glossographie. 1885. Universität Wien, doktorska disertacija. Archiv der Universität Wien, PN 387 / Universitätsbibliothek Wien, D-13081.
Murko, Matija. Nationale. Nationale der Philosophischen Fakultät, Archiv der Universität Wien, Phil. Nat. 98–131.
Murko, Matija. Rigorosenakt. Rigorosenakten der Philosophischen Fakultät, Archiv der Universität Wien, PH RA 387.
Murko, Matija. Rigorosenprotokoll. Rigorosenprotokolle für das Doktorat der Philosophie, Archiv der Universität Wien, PH 59.10.
Schmidt, Erich. Personalakt. Personalakten der Philosophischen Fakultät, Archiv der Universität Wien, PH PA 3328.
Schmidt, Erich. Pisma Matiji Murku. 11. 3. 1896 (I), 30. 9. 1896 (II), november 1896 (III), 30. 3. 1897 (IV), 17. 9. 1909 (V). Matija Murko, Korespondenca, Erich Schmidt (8, 1890–1911), Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1119, I.
Universität Wien. Öffentliche Vorlesungen an der k. k. Universität zu Wien. Dunaj, Kaiserlich-königliche Hof- und Staatsdruckerei, 1880–1887.
LITERATURA
Horacek, Blanka. »Heinzel, Richard«. Neue Deutsche Biographie, zv. 8, ur. Historische Kommission bei der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, Duncker und Humblot, 1969, str. 450, https://www.deutsche-biographie.de/pnd116674911.html#ndbcontent.
Höppner, Wolfgang. »Erich Schmidt (1853–1913)«. Wissenschaftsgeschichte der Germanistik in Porträts, ur. Christoph König et al., De Gruyter, 2000, str. 107–114.
Jellinek, Max Hermann. »Richard Heinzel«. Zeitschrift für deutsche Philologie, let. 37, 1905, str. 506–508.
Leitner, Erich. Die neuere deutsche Philologie an der Universität Graz 1851–1954. Ein Beitrag zur Geschichte der Germanistik in Österreich. Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 1973.
Leitzmann, Albert, ur. Briefwechsel zwischen Karl Müllenhoff und Wilhelm Scherer. De Gruyter, 1937.
Mezeg, Adriana, in Tanja Žigon. »'A Carniolan Also Learns Latin and French at Grammar School': France in the Light of the Articles of the Ljubljana German Weekly Newspaper for Benefit and Amusement«. Annales: Series historia et sociologia, let. 33, št. 2, 2023, str. 299–314.
Minor, Jakob. »Erich Schmidt«. Das literarische Echo, let. 13, 1910–1911, str. 39–46.
Murko, Matija. Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slawen. Dunaj, F. Tempsky, 1890.
Murko, Matija. »Miklosichs Jugend- und Lehrjahre«. Forschungen zur neueren Litteraturgeschichte. Festgabe für Richard Heinzel, Weimar, E. Felber, 1898, str. 493–567.
Murko, Matija. »Die slawische Philologie in Deutschland«. Internationale Monatsschrift für Wissenschaft, Kunst und Technik, let. 12, 1917, str. 225–252.
Murko, Matija. Spomini. Slovenska matica, 1951.
Murko, Matija. »Spomini na Ptuj«. Časopis za zgodovino in narodopisje, let. 28, št. 2–4, 1933, str. 67–82.
Ramovš, Fran. »Matiju Murku ob devetdesetletnici (iz Letopisa SAZU 1952)«. SAZU, https://www.sazu.si/clani/matija-murko. Dostop 9. 6. 2025.
Samide, Irena. »Slovenski doktorji filozofije s področja germanistike na dunajski univerzi«. Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov na dunajski Filozofski fakulteti (1872–1918), ur. Tone Smolej, Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019, str. 131–150.
Schmidt, Erich. Lessing. Geschichte seines Lebens und seiner Schriften. Zv. 2, Berlin, Weidmannsche Buchhandlung, 1892.
Schmidt, Erich. »Wege und Ziele der deutschen Litteraturgeschichte«. Charakteristiken, zv. 1, Erich Schmidt, Berlin, Weidmannsche Buchhandlung, 1886, str. 480–498.
Vasmer, Max. »Matthias Murko: zu seinem 100. Geburtstag«. Zeitschrift für slavische Philologie, let. 30, št. 2, 1962, str. 233–236.
Walzel, Oskar. »Erich Schmidt«. Zeitschrift für den deutschen Unterricht, let. 27, 1913, str. 386.
