Strindberg, antifeminizem in slovenska literatura

Avtorji

  • Katarina Tomazin

Ključne besede:

vprašanje ženske in zakona v Strindbergovem pisateljstvu, antifeministične težnje pri Strindbergu in v slovenski literaturi

Povzetek

Strindbergov literarni projekt so vsaj na začetku bistveno usmerjale težnje t. i. preboja modernih idej, obdobja v skandinavski literaturi in kulturi, ki je bilo posebej intenzivno v sedmem in osmem desetletju 19. stoletja. Za ta čas je bilo značilno literarno razpravljanje o družbenih vprašanjih, med katerimi je imelo ključno mesto žensko vprašanje oz. problem morale spolov. Prav k razpravi o vprašanju ženske in zakona se August Strindberg v svojem pisateljstvu tudi vedno znova vrača, tako da je to temeljna paradigma njegovih literarnih in paraliterarnih spisov. Njegov tipični pogled na ženske obsega na začetku, po letu 1879, antifeministično reakcijo na dejavnost tedanjega gibanja za žensko emancipacijo, zatem pa zlasti prikaze boja med spoloma in negativne ženskosti, kakor jih je tematiziral v delih iz druge polovice osemdesetih let. Percepcijo ženske po Strindbergu so aktualizirali tudi posamezni slovenski pisatelji, in sicer so te literarne analogije v obdobju moderne omogočili evropski literarnoestetski tokovi zadnjih desetletij 19. stoletja, ki so se proti letu 1900 uveljavili pri nas, nato pa jih je v dvajsetih letih spodbudilo še obnovljeno zanimanje za Strindbergove naturalistične in simbolistične tekste v nemškem dramskem ekspresionizmu.

Literatura

Ahlström, Gunnar, Det modema genombrott / Nordens litteratur (Stockholm, 1947; 21973).

August Strindbergs Samlade Verk [SV], izd. Lars Dahlbäck (Stockholm, 1981–). Projekt nacionalne izdaje Strindbergovih tekstov, ki se v celoti naslanja na originalne rokopise, vodi od l. 1986 Univerza v Stockholmu in se bo zaključil predvidoma l. 2001, ko bo obsegal 72 enot.

Boëthius, Ulf, Strindberg och kvinnofrågan tom Giftas I (Stockholm, 1969).

Boršnik, Marja, Študije in fragmenti (Maribor, 1962).

Brandell, Gunnar, Strindberg – ett författarliv I–IV (Stockholm, 1983–89).

Bredsdorff, Elias, Den store nordiske krig om seksualmoralen: En dokumentarisk fremstilling af soedlighedsdebatten i nordisk litteraturi 1880’erne (Gylendal, 1973).

Carlson, Harry G., Genom Inferno (Stockholm, 1995).

Dahlbäck, Kerstin, Ändå tycks allt vara osagt: Strindberg som brevskrivare (Stockholm, 1994).

Dahlerup, Pil, Det moderne gennembruds kvinder (Köbenhavn, 1983).

Fahlgren, Margaretha, Kvinnans ekvation: Kön, makt och rationalitet i Strindbergs författarskap (Stockholm, 1994).

Koblar, France, Slovenska dramatika I–II (Ljubljana, 1972–1973).

Kralj, Lado, »Bartol, Mrzel, Grum«, v: Pogledi na Bartola, ur. Igor Bratož (Ljubljana, 1991 [zbirka Novi pristopi]), 117–142.

Kralj, Lado, »Kje stoji mesto Goga?«, v: Slavko Grum, Goga, čudovito mesto. Dogodek v mestu Gogi, proza, pisma (Ljubljana, 1987 [Kondor 244]), 189–241.

Lamm, Martin, August Strindberg (Stockholm, 1948; 31968).

Lönnroth, Lars, Sven Delblanc, ur., Den liberala genombrotten 1830–1890. Det moderna genombrottet ca 1870–1900 (Stockholm, 1989 [Den svenska litteraturen]).

Lundbo Levy, Jette, Den dubbla blicken. Om att beskriva kvinnor: Ideologi och estetik i Victoria Benedictssons författarskap (Värnamo, 1982 [Köbenhavn, 1980]).

Møller Kristensen, Sven, Hans Hertels, ur., The Activist Critic. A Symposium on the Political Ideas, Literary Methods and Intemational Reception of Georg Brandes (Köbenhavn, 1980).

Nolin, Bertil, Peter Forsgren, ur., The Modern Breakthrough in Scandinavian Literature 1870–1905. Proceedings of the International Association for Scandinavian Studies, Held in Gothenburg August 4–8, 1986 (Göteborg, 1988).

Nordisk kvinnolitteraturhistoria. Band II: Fadersliuset 1800–talet, ur. Elisabeth Møller Jensen (Höganäs, 1993).

Robinson, Michael, Strindberg and Autobiography: Writing and Reading a Life (Norwich, 1986).

Strindberg and Genre, ur. Michael Robinson (Norwich, 1991).

Strindbergiana I–XI, izd. Strindbergssällskapet (Stockholm, 1985–1996).

Strindbergslexikon, ur. K.-Å. Kärnell (Stockholm, 1969; 21985).

Tjäder, Per Arne, ”Det unga Sverige”: Åttitalsrörelse och genombrottsepok (Lund, 1982).

Törnqvist, Egil, Strindbergian Drama: Themes and Structure (Stockholm, 1982).

Törnqvist, Egil, Barry Jacobs, Strindberg’s Miss Julie: A Play and Its Transposition (Norwich, 1988).

Wirmark, Margareta, Den kluvna scenen: Kvitmor i Strindbergs dramatik (Stockholm, 1989).

Zadravec, Franc, »Ekspresionizem v slovenski dramatiki«, v: IV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Franc Jakopin, Matjaž Kmecl in Milena Piškur (Ljubljana, 1968), 229–259.

Zadravec Franc, Slovenska ekspresionistična literatura (Ljubljana, 1993).

Zadravec Franc, Zgodovina slovenskega slovstva 5, 6–7 (Maribor, 1970, 1972).

Prenosi

Objavljeno

2017-04-01

Številka

Rubrike

Razprave