Esej in singularnost

Avtorji

  • Iztok Osojnik

Ključne besede:

literarni žanri, esej, singularnost, interpretacija

Povzetek

V astrofiziki poznamo (če izvzamemo začetno stanje vesolja) dve vrsti singularnosti: golo singularnost in zakrito (črno luknjo). V polju literarne ustvarjalnosti temu ustrezata dva modela produkcije: simbolističen in eksistencialističen. Simbolizem in eksistencializem se torej ne kažeta kot dve kronološko različni literarno zgodovinski strukturi, ampak kot dve formi pisave. Simbolistični teksti reprezentirajo transcendentalno podobo sveta, eksistencialistični pa svet producirajo v odsotnosti kakršnihkoli metafizičnih počel v njegovi obstojnosti. Ta razlika se kaže tudi na ravni strategij pisave. Ločimo med deskriptivno (konformno) funkcijo in ekspozitivno (performativno) funkcijo jezika. Prva zakriva primarno naravo tekstualnega stroja, druga pa jo izpostavlja. Primarni zmožnosti pravimo poietična (ustvarjalna, po stgr. poiesis). Deskriptivna funkcija jo postavlja v službo mehanizmov oblastne moči (nihilistične socialne mašine), ekspozitivna pa pisavo generira kot ontološki stroj (poiesis kot vrenje biti), ki kot stranski proizvod razkriva tudi delovanje nihilistične mašine. V svojem prispevku pokažemo, da je esej tista hibridna forma ustvarjalnega zapisa, ki v polju transcendentalne distance in zakritega zapisovanja moči izpostavi primarno razsežnost pisave kot ontološkega (estetskega) stroja. Tovrstna metanaravnanost ni samo-nanašalna, ampak izkazovalna. V polju strukturacij pomenskih povezav vedno znova izkazuje primarno razsežnost pisave, ki je zunajpomenski generator postajanja in obstojnosti postanega. Naša trditev je, da ta ustvarjalnost dobavlja bit (obstoj) sveta. Esej v luči razkritosti biti pomeni tisto delovanje, ki omogoča pojavljanje biti kot biti sveta, označi ga logos apofantikos, kot je zapisal Aristotel. To pa se ne dogaja kot poročanje, ampak kot neposredno pričevanje. Esej je gola singularnost na delu, ki je ne zastira nihilističen horizont, v igri zlorabljanja sveta, ki obstaja. V zaključnem delu spoznanja, ki smo jih razvili v eseju, kritično apliciramo v njihovi konkretni analizi v nekem sodobnem eseju o slovenskem slikarstvu po letu 2000.

Literatura

Barceló, Carlos, Stefano Liberati, Sebastiano Sonego, and Matt Visser. “Black Stars, Not Holes.” Scientific American 301.4 (October 2009): 21–27.

Badiou, Alain. Etika: Razprava o zavesti o Zlu. Trans. Jelica Šumič Riha. Problemi 34.1 (1996).

Barbarić, Damir. “U intermezzu svjetova.” Izgledi povjesnog mišljenja, zbornik radova povodom osamdesete obljetnice rođenja Vanje Sutlića. Ed. Žarko Paić. Zagreb: Tvrđa, 2006. 77–84.

Barthes, Roland. “Inaugural Lecture.” Web. 10 October 2009. http://www.albany.edu/~rn774/fall96/barthes.html.

– – –. Učna ura [= La leçon]. Trans. Barbara Pogačnik. Ljubljana: Društvo Apokalipsa, 2003.

Bourdieu, Pierre. Što znači govoriti. Trans. Alka Škiljan and Mladen Škiljan. Zagreb: Naprijed, 1992.

Brejc, Tomaž. “Painting and Three Conjectures by a Viewer.” Mitja Ficko, Slike/Paintings. Trans. Rawley Grau. Ljubljana: Galerija Equrna, 2009. 117–126.

Gillespie, Sam. “Neighborhood of Infinity: On Badiou’s Deleuze: The Clamor of Being.” Web. 27 September 2009. http://culturemachine.tees.ac.uk/VLE/DATA/CSEARCH/MODULES/CS/2006/08/0646/_.doc.

Joshi, Pankaj S. “Do Naked Singularities Break the Rules of Physics?” Scientific American 300.2 (2009).

Halewood, Michael. “Introduction.” Configurations. Baltimore: John Hopkins UP, 2006. 11–14. Web. 16 September 2009. http://www.goldsmiths.ac.uk/sociology/papers/whitehead_deleuze.pdf.

Kocjančič, Gorazd. “Razlaga pesmi.” Parmenides. Fragmenti. Trans. Gorazd Kocjančič. Maribor: Obzorja, 1995 (= Znamenja 122). 7–40.

Lacan, Jacques. “Narobna stran psihoanalize.” Razpol 13 (2003): 9–113.

McDonnell, Niamh. “Deleuze’s Theory of Singularity and the Matter of Leibnizian Differential.” Web. 27 September 2009. http://cms.gold.ac.uk/media/niamh-deleuze-paper.pdf.

Montaigne, Michel Eyquem de. Les Essais. Eds. P. Villey and Verdun L Saulnier. Web. 27 October 2009. http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.=:3:9.montaigne.

– – –. Essays of Michel de Montaigne. Trans. Charles Colton. Ed. William Carew Hazilit. 1877. Web. 23 September 2009. http://www.gutemberg.org/dirs/3/5/9/3590.txt.

– – –. Eseji. Trans. Bogo Stopar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1960. (Kondor).

Lotman, Yuri. Universe of the Mind: A Semiotic Theory of Culture. Trans. Ann Shukman. London: I. B. Tauris & Co Ltd., 1990.

Mules, Warwich. “Creativity, Singularity and Techné.” Angelaki, Journal of the Theoretical Humanities 11.1 (April 2006): 75–87.

Negri, Antonio, and Michael Hardt. Imperij. Trans. Barbara Beznec et al. Ljubljana: Študenstka založba, 2003.

Parmenides. “Poem of Parmenides.” Trans. John Burnet. 1892. Web. 17 October 2009. http://philoctetes.free.fr/parmenidesunicode.htm.

Pirjevec, Dušan. Metafizika in teorija romana. Ljubljana: Nova revija, 1992.

Plato. Symposium. Plato in Twelve Volumes. 9. Trans. Harold N. Fowler. Cambridge, MA: Harvard UP, 1925. Web. 13 October 2009. http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.01.0174%3Atext%3DSym.%3Asection%3D205b.

Rotar, Drago Braco. Odbiranje iz preteklosti. Koper: Annales, 2007.

Weber, Samuel. “Reading over a Globalized World.” Textual Practice 21.2 (2007): 267–278.

Winquist, Charles E. Desiring Theology. Chicago: University of Chicago Press, 1995.

Zellini, Paolo. A Brief History of Infinity. Trans. David Marsh. London: Penguin Books, 2004.

Žižek, Slavoj. “Stalinizem in kapitalizem kot dve plati diskurza univerze.” Razpol 13 (2003): 193–227.

Objavljeno

2017-10-09

Številka

Rubrike

Tematski sklop