Eksokeanismos: (ne)zmožnost kartiranja literature

Avtorji

  • Robert Stockhammer

Ključne besede:

kartografija, prostorski obrat, fikcijskost, Strabon, Eratosten, Apolonij iz Rodosa, Argonavtika, Odiseja, Moretti, Franco

Povzetek

Nedavni trend vpeljevanja »prostorskega obrata« v literarno vedo zaznamuje osupljiva vera v zmožnost kartiranja literature, ki fikcijo celo zvaja na medel pojem »izmišljenih dogodkov v resničnih krajih«. Zato moramo ne le razlikovati med dvema pomenoma zmožnosti kartiranja, ampak tudi opozoriti na element nemožnosti kartiranja kot na konstitutivni moment literature. Članek tako z zgodovinskega kakor s teoretskega gledišča obravnava najstarejšo znano debato o uporabnosti »prostorskega obrata« za literaturo. Eratosten v polemiki z naslednikom Strabonom predlaga koncept eksokeanismos, in sicer ne toliko v Strabonovem pomenu »prestavljanja reči na rob Zemlje«, kolikor v pomenu »prestavljanja reči na rob kartiranju dostopnega«. Aleksandrijska teorija fikcije, implicirana v tem konceptu, je bržkone uporabnejša za razumevanje literature kakor nedavne kalifornijske ne-teorije. Zadnji del članka pokaže, da Apolonij iz Rodosa v Argonavtiki implicitno obravnava tu vpletene koncepte (ne)zmožnosti kartiranja literature, s tem ko jih kontaminira. Čeprav je večina epa zelo dostopna kartiranju, Apolonij vztraja na razliki med literaturo in navigacijskimi sistemi, tako da geografsko koherentnost pripovedi zmoti v redkem, a ključnem strukturnem momentu eksokeanismos.

Literatura

Apollonius of Rhodes. Argonautica. Greek text and English translation (by R. C. Seaton). Available at: http://www.sacred-texts.com/cla/argo/index.htm (12 February 2013; cited by the number of book and verse).

Delage, Émile. La géographie dans les Argonautiques d’Apollonios de Rhodes. Bordeaux: Feret, 1930.

Deleuze, Gilles, and Félix Guattari. Mille Plateaux. Paris: Minuit, 1980.

Dräger, Paul. Argo Pasimelousa. Der Argonautenmythos in der griechischen und römischen Literatur. Stuttgart: Steiner, 1993.

Genette, Gérard. Fiction et diction. Paris: Seuil, 1991.

Herodotus. The Histories. Greek text and English translation (by A. D. Godley). Available at: http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0125 (12 February 2013; cited by the number of book and chapter).

Homer. The Odyssey. Greek text and English translation (by Samuel Butler). Available at: http://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.01.0135 (12 February 2013).

Kittler, Friedrich. Musik und Mathematik I. Hellas 1: Aphrodite. Munich: Fink, 2006.

Melville, Hermann. Moby-Dick, or, The Whale. London: Penguin, 1992.

Moll, Herman. A New & Correct Map of the Whole World. London 1719.

Moretti, Franco. Graphs, Maps, Trees. Abstract Models for Literary History. London: Verso, 2005.

Pfeiffer, Rudolf. Geschichte der Klassischen Philologie. Von den Anfängen bis zum Ende des Hellenismus. 2nd ed. Munich: C. H. Beck, 1978.

Proust, Marcel. A la Recherche du temps perdu. Paris: Gallimard, 1954.

Roller, Duane W. “Eratosthenes and the History of Geography.” Eratosthenes, Eratosthenes’ Geography. Ed. and trans. Duane W. Roller. Princeton: Princeton University Press, 2010. 1–37.

Romm, James S. The Edges of the Earth in Ancient Thought. Geography, Exploration, and Fiction. Princeton: Princeton University Press, 1994.

Sidney, Philip. “The Defence of Poesie.” Available at: http://www.luminarium.org/renascence-editions/defence.html (12 February 2013).

Stella, Maris. “Argonautai-Route.” Wikimedia. Available at: http://en.wikipedia.org/wiki/File:MS-Argonautai-route.jpg (12 February 2013).

Stockhammer, Robert. Kartierung der Erde. Macht und Lust in Karten und Literatur. Munich: Fink, 2007.

Strabo. Geography. Greek text and English translation (by Horace Leonard Jones). Cambridge, MA: Harvard University Press, 1917–32 (cited by the number of book, chapter, and paragraph).

Swift, Jonathan. Gulliver’s Travels. Ed. Christopher Fox. Boston: Bedford Books, 1995.

“Symplégades.” Wikipédia. Available at: http://fr.wikipedia.org/wiki/Sympl%C3%A9gades (12 February 2013).

“Symplegades.” Wikipedia. Available at: http://en.wikipedia.org/wiki/Symplegades#The_ Wandering_Rocks (12 February 2013).

West, M. L. “Odyssey and Argonautica.” Classical Quarterly 55.1 (2005): 39–64.

Westphal, Bertrand. Le monde plausible. Paris: Minuit, 2011.

Wolf, Armin. Homers Reise. Auf den Spuren des Odysseus. Rev. ed. Cologne: Böhlau, 2009.

Objavljeno

2017-10-26

Številka

Rubrike

Tematski sklop