Matija Murko in predfrancoski začetki slovenske primerjalne književnosti v 19. stoletju
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v48.i2.01Ključne besede:
primerjalna književnost, slovenski literarni zgodovinarji, Murko, Matija, literarni vpliviPovzetek
Prispevek se ukvarja s komparativnimi raziskavami Matije Murka v njegovem dunajskem obdobju (1889–1902). Raziskave Povesti o sedmih modrecih, nastale tudi na pobudo Aleksandra Nikolajeviča Veselovskega, se vsaj deloma dotikajo tematologije. Murko denimo pripoved »Vidua« povezuje z »Efeško matrono« in to temo preučuje v ruskem ljudskem slovstvu ter v poljski književnosti. Del svoje raziskave pa je objavil v Kochovem Zeitschrift für vergleichende Litteraturgeschichte, tedaj edini periodični komparativistični publikaciji na svetu. Tri leta pred znamenitim pariškim komparativističnim kongresom, ki je leta 1900 za predmet raziskovanja določil medsebojne vplive evropskih književnosti, kar je vplivalo na razvoj francoske šole, je Murko objavil še monografijo Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. V tej monografiji razume pojem »vpliv« predvsem v vzpostavljenih osebnih stikih med predstavniki češke in nemške književnosti, manj pa se ukvarja s podrobno primerjavo književnih del. V Murkovih dunajskih razpravah lahko zato vidimo predvsem predfrancoske začetke slovenske primerjalne književnosti.
Literatura
VIRI
Murko, Matija. Gradivo o Historia septem sapientum. Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1392, III, 3.
Murko, Matija. »Programm der in Aussicht genommenen Vorlesungen«. Personalakten der Philosophischen Fakultät, Archiv der Universität Wien, PH PA 2702.
Veselovski, Aleksej Nikolajevič. Pismo Matiji Murku. 1891. Matija Murko, Korespondenca, Aleksej Nikolajevič Veselovski (3, 1891 in b. d.), Narodna in univerzitetna knjižnica, Rokopisna zbirka, Ms 1119, I.
LITERATURA
Betz, Louis-Paul. La littérature comparée. Essai bibliographique. Karl J. Trübner, 1900.
Brunetière, Ferdinand. »La littérature européenne«. Annales internationales d'histoire. Congrès de Paris 1900. 6e section: Histoire comparée des littératures, Armand Colin, 1901, str. 5–38.
Campbell, Killis, ur. The Seven Sages of Rome. Ginn, 1907.
Dolinar, Darko. Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne. Založba ZRC, ZRC SAZU, 2018.
Drews, Peter. »Matija Murkos Abhandlung Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik (1897) im Lichte der heutigen Komparatistik«. Matija Murko v myšlenkovém kontextu evropské slavistiky. Sborník studií, ur. Ivo Pospíšil in Miloš Zelenka, Masarykova univerzita, 2005, str. 82–86.
Goedeke, Karl. »Liber de septem sapientibus«. Orient und Occident, let. 3, št. 2–3, 1864, str. 385–423.
Koch, Max. »Zur Einführung«. Zeitschrift für vergleichende Litteraturgeschichte, let. 1, 1887, str. 1–12.
Masaryk, Tomáš Garrigue. »Deutsche Einflüsse und die Wiedergeburt des bömischen Volkes«. Die Zeit, let. 11, št. 137, 1897, str. 103–105; let. 11, št. 138, 1897, str. 117–119; let. 11, št. 139, 1897, str. 133–135.
Miklošič, Franc. Über Goethe's »Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga«. Geschichte des Originaltextes und der Übesetzungen. Dunaj, Carl Gerold's Sohn, 1883. Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 103.
Murko, Matija. »Beiträge zur Textgeschichte der Historia septem sapientum«. Zeitschrift für vergleichende Litteraturgeschichte, let. 4, 1890, str. 1–34.
Murko, Matija. »Bugarski i srpski prijevod knjige o sedam mudraca, njen izvor i kratak obzir na druge slovenske redakcije«. Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga C, Zagreb, Dionička tiskara, 1890, str. 1–41.
Murko, Matija. Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik. Gradec, Styria, 1897.
Murko, Matija. Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven. Dunaj, F. Tempsky, 1890. Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 122.
Murko, Matija. »Goethe und die serbische Volkspoesie«. Chronik des Wiener Goethe-Vereins, let. 12, 1898, str. 50–51.
Murko, Matija. »Misli k Prešernovemu življenjepisu«. Ljubljanski zvon, let. 21, št. 2, 1901, str. 122–137.
Murko, Matija. Das Original von Goethes »Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga« (Asanaginica) in der Literatur und im Volksmunde durch 150 Jahre. Rudolf M. Rohrer, 1937.
Murko, Matija. Spomini. Slovenska matica, 1951.
Mussafia, Adolf. Beiträge zur Litteratur der Sieben weisen Meister. Dunaj, Carl Gerold's Sohn, 1868. Sitzungsberichte der philosophisch-historischen Classe der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften 57.
Novak, Boris A. »Silabotonična adaptacija srbskega (junaškega) deseterca«. Salto immortale. Študije o prevajanju poezije, Boris A. Novak, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011, str. 265–279.
Paris, Gaston. Deux rédactions du Roman des sept sages de Rome. Pariz, Firmin Didot, 1876.
Paris, Gaston. »Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven. Von M. Murko«. Romania, let. 20, št. 78, 1891, str. 373–374.
Paris, Gaston. »Résumé de l'allocution de M. Gaston Paris prononcée le mardi 24 juillet«. Annales internationales d'histoire. Congrès de Paris 1900. 6e section: Histoire comparée des littératures, Armand Colin, 1901, str. 39–41.
Roth, Detlef, ur. Historia septem sapientum. Überlieferung und textgeschichtliche Edition. Max Niemeyer Verlag, 2004.
Schmidt, Erich. Lessing. Geschichte seines Lebens und seiner Schriften. Zv. 2, Berlin, Weidmannsche Buchhandlung, 1892.
Skow-Obenaus, Katya. »The Whole Is the Sum of Its Parts: Misogyny as a Unifying Factor in Die sieben weisen Meister«. Fifteenth-Century Studies, let. 26, 2001, str. 169–182.
Stojković, Marijan. »Morlaci«. Enciklopedija Jugoslavije, zv. 6, ur. Miroslav Krleža, Jugoslavenski leksikografski zavod, 1965, str. 162–163.
Struve, Gleb. »Comparative Literature in the Soviet Union, Today and Yesterday«. Yearbook of Comparative and General Literature, let. 4, 1955, str. 1–20.
Wilpert, Gero von. »Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga«. Goethe-Lexicon, Gero von Wilpert, Alfred Kröner Verlag, 1998, str. 562–563.
