Življenje kot estetska izkušnja v literarnih delih Erice Pedretti
DOI:
https://doi.org/10.3986/pkn.v46.i2.04Ključne besede:
nemška književnost, Švica, avtobiografska literatura, Pedretti, Erica, izgon, migracija, estetska izkušnjaPovzetek
Redkim avtorjem in avtoricam, ki se gibljejo po robu lastne biografije, se v literarnih delih uspe do te mere oddaljiti od lastnega jaza, da njihova dela na papirju postanejo prepričljiva fikcija. To nedvomno velja za švicarsko pisateljico, pravzaprav sudetsko Nemko, Erico Pedretti, ki je zaslovela s svojimi znamenitimi eksperimenti z jezikom, za kar je prejela številne nagrade, med katerimi sta tudi prestižna Nagrada Ingeborg Bachmann in Vilenica. V pričujočem članku bomo poskusili pokazati, kako je avtorica, ki je bila tudi slikarka in kiparka, v svojih delih – začenši z drobno knjižico Harmloses, bitte (Nenevarno, prosim) leta 1970, pa vse do zadnjega romana Das Kuckuckskind oder Was ich ihr unbedingt noch sagen wollte (Kukavičje dete ali Kar sem ji na vsak način še želela povedati) iz leta 1998 ter zvežčiča fremd genug (dovolj tuji) iz leta 2010 – poskušala beležiti svoje izkušnje, jih spremeniti v estetiko in ob tem predvsem preizpraševati ustaljene vzorce obnašanja in upovedovanja.
Literatura
Aichinger, Ingrid. »Selbstbiographie«. Reallexikon der deutschen Literaturgeschichte. Berlin: de Gruyter, 1958. 801–819.
Baumgartner, Marcel. »Bilder, [...] nicht mehr auseinanderzulösen – Die doppelte Kompetenz der Künstlerin Erica Pedretti«. Erica Pedretti – Flügelschlag/The Beat of Wings mit Werkverzeichnis/with catalogue raisonné 1952–2014. Ur. Dolores Denaro. Wien: Verlag für moderne Kunst, 2017. 33–42.
Bourdieu, Pierre. »Das literarische Feld«. Streifzüge durch das literarische Feld. Ur. Louis Pinto in Franz Schultheis. Konstanz: Univ.-Verl. Konstanz, 1997. 33–147.
Denaro, Dolores. »Erica Pedretti, die bildende Künstlerin«. Erica Pedretti – Flügelschlag/The Beat of Wings mit Werkverzeichnis/with catalogue raisonné 1952–2014. Ur. Dolores Denaro. Wien: Verlag für moderne Kunst, 2017. 9–10.
Holdenried, Michaela. Im Spiegel ein anderer. Erfahrungskrise und Subjektdiskurs im modernen autobiographischen Roman. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag, 1991.
Kondrič Horvat, Vesna. »Der ‘dritte Raum’ in Erica Pedrettis Roman Engste Heimat«. Primerjalna književnost 30.2 (2007): 37–51.
Kos, Dejan. »Univerzalnost literature v epistemološki perspektivi«. Primerjalna književnost 37.3 (2014): 139–149.
Pedretti, Erica. Heiliger Sebastian. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1982 [1973].
Pedretti, Erica. Harmloses, bitte. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1979 [1970].
Pedretti, Erica. Engste Heimat. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1995.
Pedretti, Erica. Kuckuckskind oder Was ich ihr unbedingt noch sagen wollte. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1998.
Pedretti, Erica. »Die Realität kann phantastischer sein als jede Fiktion«. Intervju Vesna Kondrič Horvat. Vestnik 33.1–2 (1999): 421–429.
Pedretti, Erica. Najožja domovina. Prevod Anja Uršič. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000.
Pulver, Elsbeth. »Das ‘allervornehmste Werkstück Gottes’. Engste Heimat, das Opus magnum von Erica Pedretti«. Schweizer Monatshefte 75.7 (1995): 33–36.
Sandberg, Beatrice. »Erica Pedrettis Erinnerungstexte«. Die Erinnerungstexte der Autorin Erica Pedretti. Ur. Meike Penkwitt. Würzburg: Königshausen & Neumann, 2012. 61–76.
Schafroth, Heinz F. »Landschaftsgärtnerin«. Basler Nachrichten. 9. 9. 1970.
Šlibar, Neva. »Biographie, Autobiographie – Annäherungen, Abgrenzungen«. Geschriebenes Leben. Autobiographik von Frauen. Ur. Michaela Holdenried. Berlin: Erich Schmidt Verlag, 1995. 390–401.
Winnett, Susan, in Bernd Witte. »Ästhetische Innovationen«. Frauen-Literatur-Geschichte: schreibende Frauen vom Mittelalter bis zur Gegenwart. Ur. Hiltrud Gnüg in Renate Möhrmann. Stuttgart: Metzler, 1985. 318–337.
